Part

 1 I   |      obraz je bil tako miren, le ustnice kakor da bi se premikale.
 2 I   |          kakor iz mramorja, tudi ustnice so bile čisto bele, bolj
 3 I   |        in ljubezni polne oči, na ustnice, resne in blage, na srebrno
 4 I   |        velike, motne od solza in ustnice so se tresle. ~Sestra Cecilija
 5 I   |         kakor klina. Pomočila je ustnice, glava je legla počasi na
 6 I   |    obrazov resni mir brez sledu, ustnice so se smejale prešerno,
 7 I   |        niso prižgali luči; njene ustnice so bile polodprte, zlovoljne
 8 I   |          se je vzdigalo iz prsi, ustnice so trepetale in se nategale,
 9 II  |   potlačen kakor zamorka, debele ustnice, majhne oči in kuštrave
10 II  |       pokrila vlaga. Stisnila je ustnice, nagnila je stolec sunkoma,
11 II  |       trd je bil in jezen, tenke ustnice so se približale nosu. S
12 II  |       ljudeh;, obraz ni bil lep, ustnice so bile hrastave in zelo
13 II  |       lica so bila polna, rdeča, ustnice so se široko smejale, oči
14 II  |    postelje z obema rokama. Toda ustnice, vse še prestrašene, so
15 II  |          se je sklonila in njene ustnice so se doteknile drobnih
16 II  |      resen, ali debele živordeče ustnice so se gibale v prešernem
17 II  |        tiha senca, kakor spomin, ustnice so bile sladko-resne, materinske.
18 III |     Nagnila je glavo, omočila je ustnice z vodo. ~"Dovolj je. Postavi
19 III |          prsih, oči odprte, tudi ustnice so bile malo odprte in zobje
20 IV  |        se me nisi privadila..." ~Ustnice so se smehljale prijazno,
21 IV  |           na čelo, na ves obraz; ustnice so se odpirale, kakor da
22 IV  |      blazine, oči široko odprte, ustnice bledosinje. ~Komaj je prišel
23 V   |      svetile kakor v vročici, na ustnice, ki so bile suhe in razpokane.
24 V   |         se je stiskalo k telesu, ustnice so se bližale ustnicam,
25 V   |         obraz in ves bel je bil, ustnice pa so bile rdeče, napete;
26 V   |        pritisnila bi nanjo čelo, ustnice, pritisnila bi jo na prsi... ~
27 V   |    zmerom nižje, kako se bližajo ustnice ustnicam, kako se oklepa
28 V   |      drugod so bile njene misli, ustnice so izgovarjale svete besede
29 V   |    besede, ki so jih izgovarjale ustnice in razumela jih je... Da,
30 VI  |      Lojzki in jo je poljubil na ustnice in na lica. Nato je vprašal
31 VI  |    zaničljivo napele njene rdeče ustnice, obrvi so se strnile. ~Videla
32 VI  |      vilice, lica so prebledela, ustnice so se tresle. Vstala sta
33 VI  |      hladno, poljubila sta se in ustnice so se komaj doteknile ustnic. ~
34 VI  |    Zaničljivo so se napele njene ustnice in obrvi so se namršile,
35 VI  |          malo rdeče, še zaspane, ustnice so bile kakor opaljene;
36 VII |      miren, celo smehljale so se ustnice. Otroci pa so bili preplašeni,
37 VII |         nji in jo je poljubil na ustnice, zaščegetali so jo vlažni
38 VIII|          Poljubile so jo brkaste ustnice, dišeče po tobaku in gladek
39 VIII|    marala teh poljubov; materine ustnice so bile mrzle in Tončka
40 VIII| poljubljala na rame, na lica, na ustnice. Ni govorila kakor govore
41 VIII|        nji in jo je poljubila na ustnice. Pri obedu, kadar sta bila
42 IX  |  kremplji tiča; lic ni bilo več, ustnice so bile tanjše in daljše,
43 IX  |    pljuča in naposled v želodec. Ustnice so bile vroče in so pokale,
44 IX  |         tenke roke, njene ožgane ustnice, poslušale so, kako je sopla.
45 IX  |       pogledati. Premikale so se ustnice, da bi poklicale sestro
46 IX  |          in so zasijale nemirno, ustnice so šepetale nerazumljivo. "
47 IX  |      kjer je noč in trpljenje... Ustnice so se gibale, vzkriknila