| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasnilo 1 jasno 8 jaz 16 je 3045 jé 1 jecah 1 jecale 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3045 je 1493 in 1149 se 785 so | Ivan Cankar Hiša Marije Pomocnice IntraText - Concordances je |
Part
501 II | obrnil..." ~Izraz njenih oči je bil miren in razumen; drobni, 502 II | levice so se krčili, prijela je robeč, ki je ležal ob robu 503 II | krčili, prijela je robeč, ki je ležal ob robu postelje in 504 II | ležal ob robu postelje in je obrisala materi mokra lica. 505 II | lica. Plaho in začudeno jo je pogledala mati; nič nista 506 II | strašnem domu, ali Katica se je bila ozrla in je pogledala 507 II | Katica se je bila ozrla in je pogledala naravnost v srce. 508 II | naravnost v srce. Mati se je sklonila in njene ustnice 509 II | so se uboge desnice, ki je ležala mrtva na životu... ~" 510 II | življenjem in zgodilo se je, kakor da bi se odgrnila 511 II | stene nedolžnobele, spet je razgrnila nad smehljajočo 512 II | blagoslovljene roke... ~Osmešilo se je pustnopisano življenje, 513 II | pustnopisano življenje, bežalo je osramočeno in razcefrani, 514 II | razcefrani, rdečepikasti plašč je vihral za njim, kakor za 515 II | gnilimi jabolki... Bežalo je kakor nerodno-zloben netopir 516 II | netopir ob zori in sonce se je smejalo s širokim, otroškim 517 II | otroškim obrazom... ~Tišje je bilo v sobi, trudne so bile, 518 II | Počasi so ugašale oči, je ugašal ogenj na licih. ~ 519 II | ogenj na licih. ~Lojzka se je zibala proti durim. Njen 520 II | proti durim. Njen obraz je bil resen, ali debele živordeče 521 II | nasmehu-posmehu. ~Vzdignila se je trudoma, odprla je duri 522 II | Vzdignila se je trudoma, odprla je duri in je pljunila na mostovž. ~" 523 II | trudoma, odprla je duri in je pljunila na mostovž. ~"Zbogom, 524 II | Kristus!" Sestra Cecilija je strnila obrvi. ~"Lojzka, 525 II | pojdeš v izbico!" ~Lojzka se je ozrla vdano. ~"Kakor je 526 II | je ozrla vdano. ~"Kakor je božja volja." ~Kramljaje, 527 II | napravljale v postelje. Tina je slonela v kotu, obe roki 528 II | rdeče obrobljene oči; obraz je bil bledejši, rdeče pege 529 II | Tina?" ~Sestra Cecilija je pogledala resno, začudeno, 530 II | resno, začudeno, zgenilo se je ob ustnicah, kakor spomin, 531 II | kakor spomin, kakor sanje je šinilo mimo obrvi. ~"Takoj, 532 II | sestra Cecilija!" ~Prišel je glas od mrzle stene, od 533 II | Bog vedi odkod; globok je bil in truden, tuj... ~Tišina; 534 II | dremotna, bela svetloba je sanjala na zagrinjalih, 535 II | stenah. Mirno in enakomerno je soplo na posteljah; zunaj 536 II | soplo na posteljah; zunaj je zahreščalo zamolklo; zapirali 537 II | velika vrata; od daleč še je prihajal moten, nerazločen 538 II | nerazločen šum -- šum mesta, ki je živelo tam daleč, daleč 539 II | življenja... ~Tišina; angel je hodil od postelje do postelje, 540 II | trepalnice, na ustnicah je ostal smehljaj. Od postelje 541 II | Od postelje do Postelje je hodil bel angel, prijemal 542 II | hodil bel angel, prijemal je za roko uboge mlade duše, 543 II | sončnemu življenju naproti, ki je onkraj smrti. Danilo se 544 II | onkraj smrti. Danilo se je in sence so bledele, čudolepa 545 II | bledele, čudolepa pokrajina se je odpirala, kakršne še nikoli 546 II | vso čudolepo pokrajino, ki je onkraj smrti... ~Malči se 547 II | onkraj smrti... ~Malči se je nenadoma prebudila in je 548 II | je nenadoma prebudila in je strmela v polumrak. Od postelje 549 II | polumrak. Od postelje v kotu je zaječalo, zavzdihnilo. Sijala 550 II | zaječalo, zavzdihnilo. Sijala je v sobo dremotna svetloba 551 II | jesenske noči... ~Tina se je bila vzdignila, sedela je 552 II | je bila vzdignila, sedela je na postelji v beli srajci, 553 II | sklenjene na prsih. Glava se je nagnila, dlani so zakrile 554 II | zakrile obraz in ves život se je stresel, zaihtelo je pritajeno, 555 II | se je stresel, zaihtelo je pritajeno, natihoma... Malči 556 II | pritajeno, natihoma... Malči je strmela v temo, ali trepalnice 557 II | spet na oči, zameglilo se je, zazibalo in spet se je 558 II | je, zazibalo in spet se je odgrnil zastor pred čudolepo 559 II | čudolepo pokrajino.. ~Zjutraj je prišla sestra Cecilija, 560 II | sestra Cecilija, postavila je pred Tinino posteljo platnene 561 II | posteljo na novo in Tina se je preoblekla. Na obrazu sestre 562 II | Na obrazu sestre Cecilije je bila tiha senca, kakor spomin, 563 II | sladko-resne, materinske. Tina je bila bleda, oči so gledale 564 II | skrivnostnega... ~Sedela je trudna ob postelji in ni 565 III | III Vseh vernih duš dan je bil; vstale so zgodaj in 566 III | napravljale k maši zadušnici. Noč je bila še, ko so vstajale, 567 III | še, ko so vstajale, luč je gorela; zunaj na mostovžu 568 III | maši. Dolga procesija se je pomikala po mostovžu; spredaj 569 III | pomikala po mostovžu; spredaj je šla sestra Cecilija in je 570 III | je šla sestra Cecilija in je nosila Malči v naročju; 571 III | nosila Malči v naročju; nato je prišla Pavla, židovka, vsa 572 III | že in trudna; opirala se je z eno nogo, zibala je stolček 573 III | se je z eno nogo, zibala je stolček z obema rokama; 574 III | stolček z obema rokama; zadaj je porivala Rezika, ki je poskakovala 575 III | zadaj je porivala Rezika, ki je poskakovala na eni nogi; 576 III | zamišljena; še petero jih je bilo zadaj; dve sta se zibali 577 III | dve sta hodili in zadnja je bila grbava Brigita, zelo 578 III | bakrenimi križi; Brigiti je segal molek skoro do nog. ~ 579 III | molek skoro do nog. ~Čudno je odmevalo po mostovžu -- 580 III | zamolkli koraki. Polmrak je bil; samo daleč tam koncu 581 III | daleč tam koncu koridorja se je svetila luč. Od sten, iz 582 III | strmeli obrazi svetnikov, se je črnila kri na belih, golih 583 III | zlobni obrazi... ~Zazvonil je zvonček v kapelici, sestra 584 III | kapelici, sestra Cecilija se je okrenila. ~"Brž, otroci, 585 III | stoli so ropotali. Koridor je bil dolg; Lojzka je sopla 586 III | Koridor je bil dolg; Lojzka je sopla na glas in je gorela 587 III | Lojzka je sopla na glas in je gorela v lica. ~Zasvetile 588 III | steklene duri, procesija se je ustavila. Sestra Cecilija 589 III | ustavila. Sestra Cecilija je odprla duri in prišle so 590 III | klečanje, a oslona sama je bila tako nizka, da je videla 591 III | sama je bila tako nizka, da je videla Malči, če je sedela 592 III | da je videla Malči, če je sedela na stolu, globoko 593 III | in na veliki oltar, kjer je gorelo dremotno četvero 594 III | četvero visokih sveč. Tudi je videla na sredo kapelice, 595 III | na sredo kapelice, kjer je bila na visokem odru rakev, 596 III | žametom; zgoraj na žametu se je svetil bel križ, pod križem 597 III | svetil bel križ, pod križem je bila mrtvaška lobanja. Ob 598 III | strani po troje. ~Od stropa je visel lestenec, ali bil 599 III | visel lestenec, ali bil je zavit v črno platno;, sveče 600 III | trepetale zaspano, mrak je bil, po stropu, po vseh 601 III | so in se plašile, kadar je švignil nenadoma kvišku 602 III | čudno, skrivnostno življenje je bilo, ki je živelo na stenah, 603 III | skrivnostno življenje je bilo, ki je živelo na stenah, vsenaokoli, 604 III | solze na licih... ~Zazvonilo je, prišli so gospodje v dolgih, 605 III | stokanje, bolestno vzdihovanje je odmevalo od zidov. ~Malči 606 III | odmevalo od zidov. ~Malči se je tresla od čudne groze. To 607 III | tresla od čudne groze. To je bil svet, poln strašnih, 608 III | breztelesne in so videle, kar je bilo breztelesno in je živelo 609 III | kar je bilo breztelesno in je živelo vsenaokoli neznano 610 III | neznano življenje; slišala je glasove, ki so prihajali 611 III | vzdihujoči... ~Tresla se je, zabolelo jo je v glavi, 612 III | Tresla se je, zabolelo jo je v glavi, nagnila se je in 613 III | jo je v glavi, nagnila se je in čelo se je doteknilo 614 III | nagnila se je in čelo se je doteknilo mrzlega zidu. 615 III | mrzlega zidu. Sestra Cecilija je stopila k nji, pobožala 616 III | stopila k nji, pobožala ji je s toplo roko mrzla lica 617 III | roko mrzla lica in Malči se je vzdramila. Bolj svetlo je 618 III | je vzdramila. Bolj svetlo je bilo že na koru in doli 619 III | mirne na kolenih. Mračen dan je bil zunaj, nebo je bilo 620 III | Mračen dan je bil zunaj, nebo je bilo umazano in neprijazno, 621 III | visoki mizi pred jaslicami je medlela "duša" na olju v 622 III | tenki rumeni plamenček se je zibal neprestano; umiral 623 III | zibal neprestano; umiral je in ni mogel umreti. Smrt 624 III | in ni mogel umreti. Smrt je bila v sobi, vse so jo čutile, 625 III | Anastazijo, sestro nadzornico, ki je prišla časih v sobo ter 626 III | obrazom: malo spreletelo jih je in gledale so kakor pričarane 627 III | razposajene besede. ~Vzdignil se je iz postelje suhi, rumeni 628 III | žarele so črne oči. Minka je ležala na svoji postelji 629 III | postelji že dolgo let, zapisano je bilo nad posteljo, ali sama 630 III | ni več spominjala. Suha je bila, da so se videle kosti 631 III | Otroci, pomislite kaj se je zgodilo pred tremi leti... 632 III | zgodilo pred tremi leti... ali je bilo pred štirimi leti... 633 III | smo takrat še Olgo, ležala je na oni strani zraven mene 634 III | mene in komaj par tednov je bila šele pri nas. Bolna 635 III | bila šele pri nas. Bolna je bila zelo in zmerom je molila... 636 III | Bolna je bila zelo in zmerom je molila... in suha je bila, 637 III | zmerom je molila... in suha je bila, še bolj suha od mene, 638 III | še bolj suha od mene, pa je imela morda že štirinajst 639 III | štirinajst let... Nekoč se ji je prikazala ponoči Mati božja..." ~ 640 III | velikimi, svetlimi očmi. Minka je zakašljala, Rezika ji je 641 III | je zakašljala, Rezika ji je prinesla kozarec vode. ~" 642 III | prinesla kozarec vode. ~"Kakšna je bila Mati božja?" je vprašala 643 III | Kakšna je bila Mati božja?" je vprašala Pavla, židovka. ~" 644 III | V dolgem, sinjem plašču je bila, z zlatom obrobljenem 645 III | žarki milosti. In vsenaokoli je bila svetloba, kakor sonce..." ~" 646 III | kakor sonce..." ~"Kje se ji je prikazala?" ~"Tu v sobi, 647 III | postelje, malo gori, kakor je postelja visoka... Drugi 648 III | se prebudim in tako mi je bilo, kakor da je nekaj 649 III | tako mi je bilo, kakor da je nekaj belega izginilo skozi 650 III | skozi duri. Bleščalo se mi je, in pomanem si oči in pogledam; 651 III | so zaprte. Potem pa se mi je zgodilo, kakor da je bil 652 III | mi je zgodilo, kakor da je bil nekdo zraven postelje 653 III | nekdo zraven postelje in mi je položil nalahko roko na 654 III | bilo Olge na postelji. Tema je še bilo, ko je prišla sestra; 655 III | postelji. Tema je še bilo, ko je prišla sestra; vzbudila 656 III | prišla sestra; vzbudila nas je vse, prižgali so luči in 657 III | svečami po mostovžu, kakor je dolg, in dol po stopnicah 658 III | kapelico. V kapelici pa je ležala Olga in je bila mrtva." ~ 659 III | kapelici pa je ležala Olga in je bila mrtva." ~Umolknila 660 III | bila mrtva." ~Umolknila je in vse so molčale, tako 661 III | vse so molčale, tako da se je slišalo trepetanje umirajočega 662 III | nekoga, ki ni veroval, da je Mati božja," se je oglasila 663 III | veroval, da je Mati božja," se je oglasila grbava Brigita 664 III | in groznega. ~"Iz Amerike je prišel in ni veroval, da 665 III | prišel in ni veroval, da je Mati božja. Tako je ležal 666 III | da je Mati božja. Tako je ležal na postelji, ker je 667 III | je ležal na postelji, ker je bil bolan, ženske so molile 668 III | duhovnika pa ni bilo... In se je spačil, zamahnil je z obema 669 III | In se je spačil, zamahnil je z obema rokama in je padel 670 III | zamahnil je z obema rokama in je padel iz postelje. Zavpili 671 III | nisem mogla bežati, ker me je držalo za noge. In takrat, 672 III | okno, veliko in črno; stalo je pred oknom dolgo časa, nato 673 III | pred oknom dolgo časa, nato je izginilo in oni na tleh 674 III | izginilo in oni na tleh je bil mrtev..." ~Leglo jim 675 III | bil mrtev..." ~Leglo jim je nekaj težkega na srce -- 676 III | plaho, pol očitajoče se je ozrla Tina na grbavo Brigito, 677 III | Tina na grbavo Brigito, ki je sedela ob postelji, rumen 678 III | zloben pritlikavec. ~"Lani je umrla Ančka," je pripovedovala 679 III | Lani je umrla Ančka," je pripovedovala Tina,"tretja 680 III | pripovedovala Tina,"tretja Ančka je bila in vse tri so umrle. 681 III | in vse tri so umrle. Tebi je bila podobna, Malči, samo 682 III | Malči, samo še bolj majhna je bila. Čisto droben obraz 683 III | bila. Čisto droben obraz je imela in čisto bel, kakor 684 III | ni jokala, samo gledala je in se je smejala in umrla 685 III | jokala, samo gledala je in se je smejala in umrla je čisto 686 III | in se je smejala in umrla je čisto tiho. Samo jaz sem 687 III | Samo jaz sem vedela, da je umrla. Zvečer je bilo, vse 688 III | vedela, da je umrla. Zvečer je bilo, vse smo že ležale 689 III | ležale in sestra Cecilija je ugasnila luč. Ančka je ležala 690 III | Cecilija je ugasnila luč. Ančka je ležala ob oknu, na tvoji 691 III | se ni genila. Ali glavo je imela obrnjeno proti oknu 692 III | odprte oči; še bolj svetlo je bilo. Svetlo je bilo in 693 III | bolj svetlo je bilo. Svetlo je bilo in zmerom bolj svetlo, 694 III | vzdigne od postelje, kjer je ležala Ančka, nekaj lepega, 695 III | proti nebesom. Njena duša je bila... Stresem se in pokličem 696 III | pokličem sestro Cecilijo; temno je bilo v sobi, Ančka pa je 697 III | je bilo v sobi, Ančka pa je bila mrtva." ~Tončka je 698 III | je bila mrtva." ~Tončka je sedela blizu okna, slonela 699 III | sedela blizu okna, slonela je ob postelji; žalostna je 700 III | je ob postelji; žalostna je bila, ker ni sijalo sonce. 701 III | sijalo sonce. Doteknila se je bila stekla na oknu, ali 702 III | stekla na oknu, ali steklo je bilo mrzlo, da je vztrepetala; 703 III | steklo je bilo mrzlo, da je vztrepetala; vedela je, 704 III | da je vztrepetala; vedela je, da je zunaj grdo mokro 705 III | vztrepetala; vedela je, da je zunaj grdo mokro nebo. ~ 706 III | se ozrle po sobi. ~"Lani je umrla Nežika; deževalo je 707 III | je umrla Nežika; deževalo je in mraz je bilo, ko smo 708 III | Nežika; deževalo je in mraz je bilo, ko smo se peljale 709 III | se spominjaš, Tina, kako je škropilo na okence, kakor 710 III | s prstom? Spredaj v vozu je bila rakev in vso pot je 711 III | je bila rakev in vso pot je ropotala in se je zibala... 712 III | vso pot je ropotala in se je zibala... In ko je zadelo 713 III | in se je zibala... In ko je zadelo kolo ob velik kamen 714 III | kolo ob velik kamen in se je voz zelo zazibal, takrat 715 III | voz zelo zazibal, takrat je zastokalo v rakvi. Nežika 716 III | zastokalo v rakvi. Nežika je zastokala, kakor da bi ne 717 III | bi ne mogla spati. Mene je bilo strah in Nežika se 718 III | bilo strah in Nežika se mi je smilila, Tina pa ni slišala 719 III | slišala ničesar... In stokalo je vso pot in jokalo natihoma, 720 III | Zagrebli so jo in jokalo je, ko so sipali težko prst 721 III | se vračali in še zmerom je deževalo, trkalo je na okence. 722 III | zmerom je deževalo, trkalo je na okence. Poslušala sem 723 III | sem in glejte, zastokalo je zunaj pred okencem, trkalo 724 III | zunaj pred okencem, trkalo je in prosilo, vso pot. Njena 725 III | vso pot. Njena majhna duša je šla z nami;, zunaj je hodila, 726 III | duša je šla z nami;, zunaj je hodila, ko je bil dež in 727 III | nami;, zunaj je hodila, ko je bil dež in mraz, in ni mogla 728 III | rožni venec in njena duša je šla v nebesa in zjutraj 729 III | šla v nebesa in zjutraj je sijalo sonce." ~Luč je ugasovala 730 III | zjutraj je sijalo sonce." ~Luč je ugasovala pred jaslicami; 731 III | ugasovala pred jaslicami; Rezika je nalila olja in plamen je 732 III | je nalila olja in plamen je vzplamtel visoko. ~Minka 733 III | vzplamtel visoko. ~Minka je gledala proti stropu, štela 734 III | gledala proti stropu, štela je na prste. ~"Koliko jih je 735 III | je na prste. ~"Koliko jih je že umrlo?... Dvanajst jih 736 III | že umrlo?... Dvanajst jih je bilo, zadnja je bila Roza, 737 III | Dvanajst jih je bilo, zadnja je bila Roza, ki se je zmerom 738 III | zadnja je bila Roza, ki se je zmerom smejala. Šest tednov 739 III | zmerom smejala. Šest tednov je šele, ko je umrla. Na tvoji 740 III | Šest tednov je šele, ko je umrla. Na tvoji postelji 741 III | umrla. Na tvoji postelji je ležala, Malči. In zdaj poslušaj, 742 III | poslušaj, Malči. Smejala se je zmerom in ni mogla zaspati 743 III | zvečer; ko smo že vse spale, je še zmerom govorila in se 744 III | še zmerom govorila in se je smejala. Če sem se vzbudila, 745 III | zvonilo. In tudi tako se je smejala, kakor da bi zvonilo 746 III | majhnim zvončkom. Vsa bolna je že bila in suha, komaj se 747 III | že bila in suha, komaj se je še videla iz postelje in 748 III | ves obraz. Ali smejala se je. 'Nocoj, Minka,' je dejala, ' 749 III | smejala se je. 'Nocoj, Minka,' je dejala, 'umrjem in ti pridem 750 III | ti pridem povedat.' In se je smejala. 'Kako pa prideš?' 751 III | premakniti ne nog ne rok; noge je imela čisto zvite in vsa 752 III | imela čisto zvite in vsa je bila polna ran. Zaspimo 753 III | polna ran. Zaspimo in tema je bila... Takrat pa se prestrašim 754 III | se vzbudim. Zasmejalo se je bilo tako naglas, s tistim 755 III | majhnim zvončkom in zaklicalo je dvakrat: 'Minka! Minka!' -- 756 III | spati, toda glejte, že se je danilo. Ozrem se s postelje 757 III | skrito med rokami. Kako je pač prišla do moje postelje? 758 III | mislili smo, da kleči, ker je bila trudna in da je tako 759 III | ker je bila trudna in da je tako zaspala. Ali bila je 760 III | je tako zaspala. Ali bila je mrtva..." ~Hitro se je mračilo; 761 III | bila je mrtva..." ~Hitro se je mračilo; nebo se je nižalo 762 III | Hitro se je mračilo; nebo se je nižalo zmerom bolj in je 763 III | je nižalo zmerom bolj in je temnelo; kakor motno zagrinjalo 764 III | kakor motno zagrinjalo je viselo zunaj pred oknom 765 III | bo zdaj prva izmed nas?" je vprašala Lojzka z mirnim 766 III | nasmehom. ~"Katica bo prva!" je odgovorila Rezika resno. 767 III | Rezika resno. Katica se je komaj ozrla in lahek smehljaj 768 III | ozrla in lahek smehljaj je šinil preko grdega bolnosivega 769 III | obraza. ~"Jaz bom prva!" je dejala Minka. "Dvanajst 770 III | trinajsta bom sama." ~Pavla se je oglasila z globokim, razumnim 771 III | daj mi papir!" ~Narezala je trinajst koščkov papirja, 772 III | koščkov papirja, štirinajsti je bil daljši. ~"Katera potegne 773 III | daljšega, bo prva!" ~Rezika je vzela koščke, potegnila 774 III | vzela koščke, potegnila je najprvo sama in je potegnila 775 III | potegnila je najprvo sama in je potegnila kratkega; nato 776 III | potegnila kratkega; nato je hodila okoli mize in od 777 III | se smejale, samo Rezika je bila resna, ker ji je bilo 778 III | Rezika je bila resna, ker ji je bilo v mislih, da bi katera 779 III | tako osleparila. Tiščala je roke k životu, nagnila se 780 III | roke k životu, nagnila se je k postelji ter gledala natanko 781 III | roko. ~"Vleci!" Prišla je do Katice, tudi Katica je 782 III | je do Katice, tudi Katica je potegnila kratkega ter je 783 III | je potegnila kratkega ter je vrgla košček malomarno na 784 III | košček malomarno na tla. ~Ko je prišla do Minke, je gledala 785 III | Ko je prišla do Minke, je gledala Minka v strop, nasmehnila 786 III | Minka v strop, nasmehnila se je, iztegnila je roko in je 787 III | nasmehnila se je, iztegnila je roko in je potegnila hitro. ~" 788 III | je, iztegnila je roko in je potegnila hitro. ~"Daljšega!" 789 III | prva!" ~"Kaj nisem rekla?" je opomnila Minka mirno."Saj 790 III | Ali prideš povedat?" se je zasmejala Lojzka. ~"Pridem, 791 III | mislila Minka. Njeno srce je bilo tako mirno in hladno, 792 III | in vse bo isto. ~Na dom je mislila Minka, ki je bila 793 III | dom je mislila Minka, ki je bila že zdavnaj pozabila 794 III | pozabila nanj. Spomnila se je nanj in se je začudila. 795 III | Spomnila se je nanj in se je začudila. Bilo je tam, kakor 796 III | in se je začudila. Bilo je tam, kakor v živo pisanih 797 III | kakor naslikane; čudnosinje je bilo nebo; pisani vrti, 798 III | neumno resen... Spomnila se je Minka na vrvico in spomnila 799 III | na vrvico in spomnila se je na svojega očeta. Obesil 800 III | svojega očeta. Obesil se je bil ubogi oče! Tako majhen 801 III | bil ubogi oče! Tako majhen je bil in sključen in smešen. 802 III | sključen in smešen. Prijemal se je za glavo: "Oh-oh-oh!" -- 803 III | vzdigajo roke -- in naposled se je obesil. Minka je imela rada 804 III | naposled se je obesil. Minka je imela rada očeta in takrat 805 III | rada očeta in takrat se je jokala. Kako je bil oče 806 III | takrat se je jokala. Kako je bil oče majhen in smešen 807 III | majhen in smešen in kako je bil neumen, da se je obesil! 808 III | kako je bil neumen, da se je obesil! In kako je bila 809 III | da se je obesil! In kako je bila ona neumna, ko se je 810 III | je bila ona neumna, ko se je jokala!... Tudi mati je 811 III | je jokala!... Tudi mati je bila smešna; debela, okrogla, 812 III | debela, okrogla, kadar je hodila, se je vse zibalo 813 III | okrogla, kadar je hodila, se je vse zibalo na nji, kakor 814 III | zibalo na nji, kakor puta je hodila in tudi obraz je 815 III | je hodila in tudi obraz je imela kakor puta. In je 816 III | je imela kakor puta. In je sklepala roke: "Oh-oh-oh!" -- 817 III | Oh-oh-oh!" -- No, umrla je tudi mati. Kako je pač ležala 818 III | umrla je tudi mati. Kako je pač ležala na odru, ko je 819 III | je pač ležala na odru, ko je imela tako smešen okrogel 820 III | smešen okrogel obraz in ko je bila tako debela? Uboga 821 III | debela? Uboga mati! Morda je vzdihovala še na odru? -- 822 III | pa:. Oh-oh-oh! -- Vse to je bilo kakor naslikano. Naslikani 823 III | raztrgal? Neumna Francka je bila oni dan raztrgala tako 824 III | zibki! Ej, ne jokajta, saj je lepo zunaj, lepi travniki, 825 III | Ogrejta se pri meni, tukaj nam je dobro!... ~Noč je bila, 826 III | tukaj nam je dobro!... ~Noč je bila, vse so spale. ~Minka 827 III | bila, vse so spale. ~Minka je zakričala nenadoma. ~"Vode, 828 III | Prebudile so se, Rezika je skočila iz postelje, še 829 III | omotici. ~Pred jaslicami se je še zmerom zibal ubogi mali 830 III | ubogi mali plamen, umiral je in ni mogel umreti. ~Rezika 831 III | ni mogel umreti. ~Rezika je zadela ob mizo, ob stol, 832 III | mizo, ob stol, kakor pijana je bila. "Vode, Rezika!" ~In 833 III | Vode, Rezika!" ~In Rezika je posegla po kozarcu, ki je 834 III | je posegla po kozarcu, ki je bil do polovice poln ter 835 III | do polovice poln ter ga je ponudila Minki. Ali Minki 836 III | ponudila Minki. Ali Minki se je roka tresla, ni mogla držati 837 III | držati kozarca, voda se je razlivala po odeji. ~"Drži, 838 III | Rezika, pomagaj mi!" ~Nagnila je glavo, omočila je ustnice 839 III | Nagnila je glavo, omočila je ustnice z vodo. ~"Dovolj 840 III | ustnice z vodo. ~"Dovolj je. Postavi kozarec tja. Idi 841 III | navadile teme in Rezika je videla Minkin obraz. Ozek 842 III | Minkin obraz. Ozek in koščen je bil kakor nož, oči so žarele, 843 III | padali črni lasje. ~"Ali je umrla?" je vprašala Lojzka 844 III | lasje. ~"Ali je umrla?" je vprašala Lojzka iz postelje. ~" 845 III | Lojzka iz postelje. ~"Ne še!" je odgovorila Rezika zaspano, 846 III | Rezika zaspano, vrnila se je v posteljo, odela se je 847 III | je v posteljo, odela se je do ust in je takoj spet 848 III | posteljo, odela se je do ust in je takoj spet zaspala. ~Lojzka 849 III | spet zaspala. ~Lojzka si je mislila: "Če zdajle umrje 850 III | povedat!" Malo čudno ji je bilo, ali bolj je bila radovednost 851 III | čudno ji je bilo, ali bolj je bila radovednost nego strah. 852 III | radovednost nego strah. Poslušala je, če bi se kaj zgenilo, če 853 III | in v napetem poslušanju je zaspala ter je poslušala 854 III | poslušanju je zaspala ter je poslušala in gledala v sanjah. 855 III | gledala v sanjah. In ko je gledala, je zagledala nenadoma 856 III | sanjah. In ko je gledala, je zagledala nenadoma nekaj 857 III | bleščečega, kakor cekin. Plavalo je preko sobe, preko okna, 858 III | bolj kvišku. Ob oknu pa se je spremenilo, zmerom še je 859 III | je spremenilo, zmerom še je bilo svetlo in bleščeče, 860 III | bleščeče, kakor cekin, ali bil je Minkin obraz. In Minka se 861 III | Minkin obraz. In Minka se je zasmejala in je zaklicala. ~" 862 III | Minka se je zasmejala in je zaklicala. ~"Lojzka!" Lojzka 863 III | zaklicala. ~"Lojzka!" Lojzka se je predramila, dan je bil skoro. 864 III | Lojzka se je predramila, dan je bil skoro. Tina se je že 865 III | dan je bil skoro. Tina se je že oblačila, Rezika je sedela 866 III | se je že oblačila, Rezika je sedela za mizo in si je 867 III | je sedela za mizo in si je pletla lase. Tončka je sedela 868 III | si je pletla lase. Tončka je sedela v postelji, zehalo 869 III | v postelji, zehalo se ji je in ni se ji hotelo vstati. ~ 870 III | ji hotelo vstati. ~Minka je ležala mirno, roke na prsih, 871 III | so se svetili. ~Rezika se je domislila, vstala je in 872 III | se je domislila, vstala je in je šla k Minki. ~"Minka, 873 III | domislila, vstala je in je šla k Minki. ~"Minka, ali 874 III | se ni genila. Rezika se je doteknila njenih rok, njenih 875 III | Lica so bila hladna, čelo je bilo trdo in gladko kakor 876 III | trepalnicami. ~Rezika se je ozrla po sobi. ~"Minka je 877 III | je ozrla po sobi. ~"Minka je umrla... Rekla je, da bo 878 III | Minka je umrla... Rekla je, da bo prva in res je!" 879 III | Rekla je, da bo prva in res je!" Zašumelo je na posteljah, 880 III | prva in res je!" Zašumelo je na posteljah, vse so vstale 881 III | sem videla njeno dušo!" je zaklicala Lojzka. "Njena 882 III | zaklicala Lojzka. "Njena duša je šla po sobi, kakor cekin, 883 III | sobi, kakor cekin, in ko je šla skozi okno, me je poklicala." ~ 884 III | ko je šla skozi okno, me je poklicala." ~Niso bile še 885 III | še oblečene in umite, ko je prišla sestra Cecilija. 886 III | sestra Cecilija. Prižgala je blagoslovljeno svečo in 887 III | blagoslovljeno svečo in jo je postavila na mizico poleg 888 III | postelje; trde koščene prste je ovila okoli bakrenega razpela. 889 IV | so kanarčka. Ves majhen je še bil in neumen in zmerom 890 IV | bil in neumen in zmerom ga je bilo strah; tudi pel še 891 IV | pel še ni nič. ~"Babica je!" je menila Pavla. ~"Kako 892 IV | še ni nič. ~"Babica je!" je menila Pavla. ~"Kako bo 893 IV | Pavla. ~"Kako bo babica!" je ugovarjala Lojzka. "Saj 894 IV | se pozna, da ni babica?" je vprašala Malči. "Zadaj mu 895 IV | Čakaj, ti pokažem!" ~Kletka je bila na mizi, Lojzka je 896 IV | je bila na mizi, Lojzka je odprla vratica, toda kanarček 897 IV | odprla vratica, toda kanarček je kričal, cvilil pretresljivo, 898 IV | ga! Pa naj bo babica!" se je vdala Pavla. "Ni ga treba 899 IV | zbolel bo!" ~Sestra Cecilija je obesila kletko na zid ob 900 IV | Malčine postelje, tako da je škropilo Malči na posteljo 901 IV | posteljo in v obraz, kadar se je kanarček umival. ~"Ej, ti, 902 IV | Hanzek, zakaj me škropiš?" se je smejala Malči in nevoščljive 903 IV | nevoščljive so ji bile, da je škropil nanjo in da se je 904 IV | je škropil nanjo in da se je pogovarjala z njim. ~Hanzek 905 IV | pogovarjala z njim. ~Hanzek je študiral; gledal je z živimi 906 IV | Hanzek je študiral; gledal je z živimi črnimi očmi po 907 IV | se čudil. In kolikor bolj je opazoval, tem manj ga je 908 IV | je opazoval, tem manj ga je bilo strah. Če se je približala 909 IV | ga je bilo strah. Če se je približala roka, Rezike 910 IV | ali Malči drobna roka, se je najprej umaknil ter gledal 911 IV | ter gledal napeto. Nato je polagoma iztegal vrat, odpiral 912 IV | svetlobo. Zmerom bolj se je iztegoval vrat, perje na 913 IV | na vratu in na glavi se je šopirilo, ježilo, perotnice 914 IV | hitro in srditohreščeč glas je prišel iz tankega grla, 915 IV | pa se jeziš, Hanzek?" se je hudovala Malči. "Saj vidiš, 916 IV | maraš vode?" ~Hanzek se je malo ozrl, malo je pobrcal 917 IV | Hanzek se je malo ozrl, malo je pobrcal z nogo; videl je, 918 IV | je pobrcal z nogo; videl je, da so mu res prinesli vode 919 IV | prinesli vode in polagoma se je umiril; samo časih je še 920 IV | se je umiril; samo časih je še malo poškilil, nezaupen 921 IV | malo poškilil, nezaupen je bil; ni se bil še privadil 922 IV | peterih prstov in razjezilo ga je posebno, če se je zganil 923 IV | razjezilo ga je posebno, če se je zganil debeli palec, ki 924 IV | k ostalim štirim. Ko se je potolažil, je poniknil glavo 925 IV | štirim. Ko se je potolažil, je poniknil glavo globoko v 926 IV | globoko v vodo, stresal se je ter škropil na vse strani. 927 IV | škropil na vse strani. Skočil je potem na zgorenji klin, 928 IV | potem na zgorenji klin, bil je kakor nepočesan, ves moker 929 IV | smejale so se mu; on pa se je le stresal ter se ni ozrl 930 IV | te ni sram, Hanzek?" mu je zaklicala Malči. Poškilil 931 IV | zaklicala Malči. Poškilil je malo, nato pa se je sklonil, 932 IV | Poškilil je malo, nato pa se je sklonil, vtaknil je v kljun 933 IV | pa se je sklonil, vtaknil je v kljun dolgi tenki krempelj 934 IV | dolgi tenki krempelj ter si je čistil nogo in kljun, oboje 935 IV | ni bilo sram. ~Polagoma je spoznaval, bistril se mu 936 IV | spoznaval, bistril se mu je razum. Uvidel je, da ni 937 IV | bistril se mu je razum. Uvidel je, da ni veliko nevarnosti 938 IV | Kadar so mu odprle vratica, je poskočil najprvo na prag 939 IV | poskočil najprvo na prag ter se je oziral naokoli. Nič tujega, 940 IV | zgenilo v sobi. Zafrfotal je in je sfrfotal Malči na 941 IV | v sobi. Zafrfotal je in je sfrfotal Malči na glavo, 942 IV | mehke plave lase. Malči je sklonila glavo, prijetno 943 IV | sklonila glavo, prijetno ji je bilo in smejala se je. Nato 944 IV | ji je bilo in smejala se je. Nato je vzdignila roko, 945 IV | bilo in smejala se je. Nato je vzdignila roko, pomigala 946 IV | vzdignila roko, pomigala je s prsti. Kanarček je skočil 947 IV | pomigala je s prsti. Kanarček je skočil na roko in obšla 948 IV | skočil na roko in obšla ga je čudovita, nepoznana slast. 949 IV | nepoznana slast. Iztegnil je vrat, perje se je našopirilo, 950 IV | Iztegnil je vrat, perje se je našopirilo, perotnice so 951 IV | so frfotale in stopical je in plesal z drobnima nogama 952 IV | strmečimi očmi, ali v Lojzki se je vzbudila zavist. ~"Daj ga 953 IV | poginil bo!" ~Malči se je prestrašila, stresla je 954 IV | je prestrašila, stresla je z roko in kanarček je odletel. 955 IV | stresla je z roko in kanarček je odletel. Precej se je umiril, 956 IV | kanarček je odletel. Precej se je umiril, malo se je še stresel, 957 IV | Precej se je umiril, malo se je še stresel, pobrskal s kljunom 958 IV | perotnicami in pod vratom, nato pa je zobal mirno, kakor da bi 959 IV | bilo zgodilo. ~Ali kakor se je privadil sobe, dvomov se 960 IV | tudi strahu ne. Zgenilo se je kdaj, oglasilo se čudno 961 IV | oglasilo se čudno in ves se je preplašil. Temne nevarnosti 962 IV | približalo bliskoma; vztrepetal je, skočil je na strop svoje 963 IV | bliskoma; vztrepetal je, skočil je na strop svoje nizke kletke, 964 IV | ter gledal nizdol. Mirno je bilo, nič se ni prikazalo. ~ 965 IV | prikazalo. ~Lotevala se ga je otožnost, porojena iz nerazumljivega 966 IV | hrepenenja. In kadar ga je ovladala siloma, mu je privrelo 967 IV | ga je ovladala siloma, mu je privrelo iz prsi, sklonil 968 IV | privrelo iz prsi, sklonil se je globoko in je plesal na 969 IV | sklonil se je globoko in je plesal na klinu ter pel. 970 IV | na klinu ter pel. Malči je gledala nanj z velikimi 971 IV | z velikimi očmi. Kaj mu je pri srcu? Gleda kakor človek, 972 IV | govoriti ne more. Zdelo se ji je, da tudi misli kakor človek 973 IV | sliši in vse razume. ~Zletel je časih na polico pred oknom, 974 IV | pred oknom, sprehajal se je od kota do kota ter potrkaval 975 IV | potrkaval na steklo. Tam zunaj je bil tudi svet. In časih 976 IV | bil tudi svet. In časih je priletelo zunaj mimo okna, 977 IV | zunaj mimo okna, frfotalo je in je izginilo. Ves se je 978 IV | mimo okna, frfotalo je in je izginilo. Ves se je prestrašil, 979 IV | je in je izginilo. Ves se je prestrašil, zletel je s 980 IV | se je prestrašil, zletel je s police; zunaj je bil pač 981 IV | zletel je s police; zunaj je bil pač čuden svet, poln 982 IV | tedaj v kletko in gledal je plašno in sovražno, kako 983 IV | do postelje in poslušal je njih grde globoke glasove. 984 IV | glasove. Kadar so odšli, si je upal komaj iz kletke. Morda 985 IV | upal komaj iz kletke. Morda je še ostalo kaj v tem, v onem 986 IV | tem, v onem kotu, morda je samo čakalo, da bi se takole 987 IV | veliko in črno. Ali on je bil pameten, ni šel koj 988 IV | vratca na stežaj odprta. Nato je malo zletel, samo za pedenj 989 IV | Toda na posteljah, ob mizi je bilo vse kakor zmerom, nič 990 IV | in groznega življenja, ki je bilo prišumelo tako nenadoma. 991 IV | grdemu življenju, tako se je smejal tudi kanarček. Prav 992 IV | kanarček. Prav tako vesel je bil, kadar ni bilo tistega 993 IV | življenja v sobi in prav tako je čakal hrepeneče, da se poslovi 994 IV | poslovi ter odkobali. ~Prišlo je časih prav do njegove kletke, 995 IV | njegove kletke, skušalo je celó z veliko in grozno 996 IV | ni jih odprlo. Stisnil se je globoko v kot, strmel je 997 IV | je globoko v kot, strmel je z žarečimi, sovraštva in 998 IV | strahu polnimi očmi; odpiral je kljun, iztisnil se je iz 999 IV | odpiral je kljun, iztisnil se je iz grla cvileč, obupen glas. ~ 1000 IV | obupen glas. ~Takrat pa se je vzdignilo na postelji pod