| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasnilo 1 jasno 8 jaz 16 je 3045 jé 1 jecah 1 jecale 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3045 je 1493 in 1149 se 785 so | Ivan Cankar Hiša Marije Pomocnice IntraText - Concordances je |
Part
1001 IV | Stran! Stran!" ~In pustilo je vratca, moralo je stran, 1002 IV | pustilo je vratca, moralo je stran, kanarček pa se je 1003 IV | je stran, kanarček pa se je oddahnil. Vse so čutile, 1004 IV | oddahnil. Vse so čutile, kar je čutil sam. Ni se ga smela 1005 IV | podariti tuja roka. Grofica mu je bila prinesla nekoč sladkega 1006 IV | lepih kurjih čevc, ali ko je šla -- "Bog poplačaj! Hvaljen 1007 IV | sama, lakota lakomna!" se je razjezila Lojzka, sama ni 1008 IV | kanarček bi bil jedel, toliko je bil pač neumen. Malo bi 1009 IV | drobne zelene lističe. Malči je to vedela in očitala mu 1010 IV | to vedela in očitala mu je v srcu, da je tako umazan 1011 IV | očitala mu je v srcu, da je tako umazan in požrešen. 1012 IV | umazan in požrešen. Ona je pač lizala tuje bonbone, 1013 IV | ne bi smel. ~Veliko grozo je občutil kanarček, kadar 1014 IV | občutil kanarček, kadar je prišel Rezikin oče. To je 1015 IV | je prišel Rezikin oče. To je bilo dvoje silnih, težkih, 1016 IV | mračna hudodelstva. In vse je bilo temno, strašno -- vsa 1017 IV | in raskavi glas. Dokler je bila v sobi ta strahota, 1018 IV | h kletki. Ali vendar ji je bilo malo sitno in prigovarjala 1019 IV | malo sitno in prigovarjala je kanarčku. ~"Zakaj pa se 1020 IV | bojiš, Hanzek neumni? Saj je oče tako majhen, nič ti 1021 IV | stori hudega!" ~Kanarček pa je le gledal. Majhen! Malo 1022 IV | malo stisnil! -- In gledal je napeto in srepo, kako se 1023 IV | napeto in srepo, kako se je pomikalo po sobi, odvalilo 1024 IV | Jezus Kristus!" ~Življenje je bilo zunaj, smeh je bil 1025 IV | Življenje je bilo zunaj, smeh je bil v sobi, bele postelje 1026 IV | so se svetile... ~Slutil je kanarček nekaj temnega, 1027 IV | kanarček nekaj temnega, zato je bil časih otožen. Vse gorjé 1028 IV | Ne boj se, Hanzek!" ga je tolažila Malči, kadar se 1029 IV | tolažila Malči, kadar se je skrival, kadar je nenadoma 1030 IV | kadar se je skrival, kadar je nenadoma zastokal od velike 1031 IV | jaz pri tebi!" Poletel ji je na glavo, igral se je z 1032 IV | ji je na glavo, igral se je z mehkimi svetlimi lasmi 1033 IV | mehkimi svetlimi lasmi in če je iztrgal las, ga je ponesel 1034 IV | in če je iztrgal las, ga je ponesel nemudoma v kletko. 1035 IV | nemudoma v kletko. Napotil se je časih po sobi, od postelje 1036 IV | od postelje do postelje je hodil, zabaval se je prijetno, 1037 IV | postelje je hodil, zabaval se je prijetno, jezil se malo, 1038 IV | drobtino kruha, naposled je našel belo nitko, ali je 1039 IV | je našel belo nitko, ali je izrval iz blazine mehko 1040 IV | blazine mehko perce ter se je vrnil v kletko. Položil 1041 IV | vrnil v kletko. Položil je nitko, perce v kot, pomislil 1042 IV | nitko, perce v kot, pomislil je malo, toda ni se mogel domisliti. 1043 IV | mogel domisliti. Poskočil je na najvišji klin, mencal 1044 IV | materinski obrazi. ~"To je naš kanarček, takega ni 1045 IV | nikoli ni bilo!" ~Na duri pa je trkalo življenje, ki je 1046 IV | je trkalo življenje, ki je živelo zunaj v svoji strahoti. ~ 1047 IV | v svoji strahoti. ~Bila je žalostna nedelja, mrzel 1048 IV | nedelja, mrzel in meglen dan je bil zunaj, prišlo je malo 1049 IV | dan je bil zunaj, prišlo je malo ljudi in dolgočasni 1050 IV | bolj nego drugače. Malči se je ozrla malomarno; prišla 1051 IV | ozrla malomarno; prišla je mati in je malo posedela 1052 IV | malomarno; prišla je mati in je malo posedela in je šla. 1053 IV | mati in je malo posedela in je šla. Nekaj neizmerno težkega 1054 IV | neizmerno težkega in otožnega je bilo v sobi, kakor megleno 1055 IV | Ni bilo še potrkalo in že je bil v sobi njegov bolni 1056 IV | njegov bolni dih. Katica je čakala, nemirne so bile 1057 IV | duri na stežaj in prišlo je hrupoma. ~Prikazal se je 1058 IV | je hrupoma. ~Prikazal se je med durmi velik, širokopleč 1059 IV | širokopleč človek. Oblečen je bil slabo, ves je bil umazan 1060 IV | Oblečen je bil slabo, ves je bil umazan in raztrgan. 1061 IV | umazan in raztrgan. Mraz je bilo pač zunaj, ali imel 1062 IV | bilo pač zunaj, ali imel je tenko črno suknjo s škrici, 1063 IV | kazale mokre nogavice. Obraz je bil zabuhel, poraščen, sivobled, 1064 IV | bile vse rdeče. ~Postal je med durmi in se je ozrl 1065 IV | Postal je med durmi in se je ozrl po sobi. ~"Kje je Katica?" ~ 1066 IV | se je ozrl po sobi. ~"Kje je Katica?" ~Ni je videl, bila 1067 IV | sobi. ~"Kje je Katica?" ~Ni je videl, bila je poleg njega, 1068 IV | Katica?" ~Ni je videl, bila je poleg njega, na prvi postelji. ~ 1069 IV | prvi postelji. ~In Katica je vsa vztrepetala, vzdignila 1070 IV | vsa vztrepetala, vzdignila je malo roko, kakor da bi se 1071 IV | hotela braniti, ali prišla je z bolno roko komaj do obraza. ~" 1072 IV | ali ti ni prav?" ~Katica je gledala, kakor da bi jo 1073 IV | udariti s pestjó in zmerom še je držala roko pred obrazom. 1074 IV | obrazom. Sestra Cecilija je bila prišla, stala je zraven 1075 IV | Cecilija je bila prišla, stala je zraven duri, obraz rdeč 1076 IV | dobro! Kakšne reči pa ti je pravila? Zato sem prišel, 1077 IV | ampak ona --" ~Govoril je zelo na glas, hitro in jezno; 1078 IV | glas, hitro in jezno; držal je Katico za roko, da jo je 1079 IV | je Katico za roko, da jo je bolelo. Sestra Cecilija 1080 IV | bolelo. Sestra Cecilija je videla Katice obraz, zasmilila 1081 IV | Katice obraz, zasmilila se ji je in čudno strah jo je bilo. 1082 IV | ji je in čudno strah jo je bilo. Okrenil se je nenadoma 1083 IV | strah jo je bilo. Okrenil se je nenadoma k nji. ~"No, sestra 1084 IV | prišel krast!" ~In hotel se je nasmehniti. ~"Oprostite, 1085 IV | ali v očeh njegovih se je bliskalo od tihe jeze. " 1086 IV | pride?... Ná in jej, dobro je!" ~Prinesel je piškotov 1087 IV | jej, dobro je!" ~Prinesel je piškotov in piškoti so dišali 1088 IV | dišali po žganju. Katici se je zagabilo, ko jih je ugledala, 1089 IV | Katici se je zagabilo, ko jih je ugledala, ali tresla se 1090 IV | ugledala, ali tresla se je od bojazni in jedla je. ~ 1091 IV | se je od bojazni in jedla je. ~Nato je pogledal po sobi. 1092 IV | bojazni in jedla je. ~Nato je pogledal po sobi. Drobni, 1093 IV | nikoder. In zasmejal se je široko. ~"Kaj se me bojite, 1094 IV | ti, čakaj!" ~Obrnil se je k Lojzki. Lojzka je gledala 1095 IV | Obrnil se je k Lojzki. Lojzka je gledala predrzno, ali držala 1096 IV | predrzno, ali držala se je stola krčevito z obema rokama. ~" 1097 IV | prinesem vsem!" ~Smejal se je, ali jeza se je razlila 1098 IV | Smejal se je, ali jeza se je razlila iz srca v oči, na 1099 IV | bojite? No, zakaj?" ~Ozrl se je na Katico; ležala je na 1100 IV | se je na Katico; ležala je na postelji, kakor umirajoč 1101 IV | bilo več prijetno, žal mu je bilo, da je bil prišel. 1102 IV | prijetno, žal mu je bilo, da je bil prišel. Toda rad bi 1103 IV | poslovil prijazno -- bilo mu je, kakor da bi bilo zaklicalo 1104 IV | davnodavne preteklosti. ~Pobožal je Katico po licih; roka je 1105 IV | je Katico po licih; roka je bila raskava in je smrdela. ~" 1106 IV | roka je bila raskava in je smrdela. ~"Nisem tako hudoben, 1107 IV | ima bolj črno senco, nego je sam. Blagor se tebi, Katica!" ~ 1108 IV | se tebi, Katica!" ~In se je ozrl. ~"Nisem tako hudoben, 1109 IV | tako ne glejte!" Začivkalo je, zastokalo. ~"Ej, in kanarčka 1110 IV | kanarčka, ej!" Zaklicalo mu je v srcu in zapelo, sam ni 1111 IV | zapelo, sam ni vedel, kako se je zgodilo. In šel je preko 1112 IV | kako se je zgodilo. In šel je preko sobe, silen in črn, 1113 IV | gledali nanj. ~Malči se je hotela vzdigniti, hotela 1114 IV | hotela vzdigniti, hotela je iztegniti roko, hotela je 1115 IV | je iztegniti roko, hotela je izpregovoriti... "Ne kanarčka, 1116 IV | vratca so bila odprta, Bog je hotel in bila so odprta. 1117 IV | bila so odprta. Kanarček je gledal in se je tresel. 1118 IV | Kanarček je gledal in se je tresel. Tam je prihajalo, 1119 IV | gledal in se je tresel. Tam je prihajalo, bližalo se je 1120 IV | je prihajalo, bližalo se je kakor gora. ~V poslednjem 1121 IV | poslednjem trenotku -- že se je bila iztegnila silna črna 1122 IV | iztegnila silna črna roka -- je skočil na prag, neokretne, 1123 IV | vzdigniti perotnice, bila je nezavedna, obupna moč. In 1124 IV | obupna moč. In takrat se mu je zasvetilo nekaj čudnega -- 1125 IV | zasvetilo nekaj čudnega -- tam je rešitev, tam zunaj! Z vso 1126 IV | tam zunaj! Z vso silo se je pognal proti oknu, udaril 1127 IV | pognal proti oknu, udaril je ob steklo in je padel na 1128 IV | udaril je ob steklo in je padel na polico. Rezika 1129 IV | padel na polico. Rezika je bila tam, bleda, trepetajoča. ~ 1130 IV | trepetajoča. ~Vzela ga je v roko, varno, nalahko, 1131 IV | varno, nalahko, nesla ga je k postelji, kjer je sedela 1132 IV | nesla ga je k postelji, kjer je sedela Malči, roké uprte 1133 IV | ustnice bledosinje. ~Komaj je prišel Reziki šepetajoč 1134 IV | Malči, glej!" ~Položila je kanarčka na vzglavje, malo 1135 IV | kanarčka na vzglavje, malo se je še stresel in je umrl... ~ 1136 IV | malo se je še stresel in je umrl... ~Tako je bilo prišlo 1137 IV | stresel in je umrl... ~Tako je bilo prišlo življenje, ki 1138 IV | bilo prišlo življenje, ki je živelo tam zunaj v svoji 1139 IV | zunaj v svoji grozi; prišlo je kakor volkodlak opolnoči -- 1140 IV | volkodlak opolnoči -- ostala je bleda groza, ko je posijalo 1141 IV | ostala je bleda groza, ko je posijalo jutro in šele počasi, 1142 IV | šele počasi, mukoma, se je izvil iz prsi glas, so se 1143 IV | se izvile solze iz oči in je dihalo srce... ~Bližala 1144 IV | dihalo srce... ~Bližala se je zima, slišale so zvečer, 1145 IV | slišale so zvečer, kako je potrkavala na okno. Že je 1146 IV | je potrkavala na okno. Že je bila osmukala drevje zunaj; 1147 IV | sonce ni gorelo več, sijalo je kakor v mrzli vodi, v veliki 1148 IV | mirni reki tam gori, ki se je že pokrivala s svetlim ledom. ~ 1149 IV | ne mraza, ne burje; zima je prihajala kakor Božje dete, 1150 IV | prijazna. Kakor Božje dete je prihajala in kakor sestra 1151 IV | kakor sestra Cecilija, ki je napravljala jaslice ter 1152 IV | lepih skrivnosti. ~Prišla je zjutraj sestra Cecilija, 1153 IV | sestra Cecilija, skrivala je nekaj v rokah, ali gibalo 1154 IV | nekaj v rokah, ali gibalo se je in je brcalo. ~"Otroci, 1155 IV | rokah, ali gibalo se je in je brcalo. ~"Otroci, glejte!" ~ 1156 IV | Otroci, glejte!" ~Sklonila se je, izpustila je iz rok in 1157 IV | Sklonila se je, izpustila je iz rok in skočilo je na 1158 IV | izpustila je iz rok in skočilo je na tla -- smešno, nerodno, 1159 IV | zmenil za nikogar. Zelo mlad je še bil, niti zobati še ni 1160 IV | bilo pitati. Ves kuštrav je bil in grd; repa še imel 1161 IV | repa še imel ni, perje mu je viselo navzdol, nerodno 1162 IV | premočen havelok. Kljun je bil zelo širok, oči se ni 1163 IV | se ni videlo. Poskakoval je, kakor da bi hotel pasti 1164 IV | hotel pasti na glavo in tako je cepetalo, kakor da bi nosil 1165 IV | bile okoli njega, on pa si je našel pot -- cepet, cepet -- 1166 IV | cepet, cepet -- in že je bil pod posteljo. ~"Kje 1167 IV | sestra Cecilija?" ~"Zmrzaval je na vrtu; padel je z drevesa, 1168 IV | Zmrzaval je na vrtu; padel je z drevesa, ker še ne more 1169 IV | leteti, siromak!" ~Zaropotalo je pod posteljo, nekaj se je 1170 IV | je pod posteljo, nekaj se je prevrnilo, copat ali kaj. 1171 IV | copat ali kaj. In spet se je prikazal na drugi strani -- 1172 IV | cepet... ~Sestra Cecilija je gledala nanj in ko je bil 1173 IV | Cecilija je gledala nanj in ko je bil tako črn in potuhnjen 1174 IV | potuhnjen v mokrem haveloku, se je nasmejala. ~"Anarhist!" 1175 IV | Hotele so ga pitati. Malči ga je vzela k sebi v posteljo, 1176 IV | ogreti se ni maral. Komaj se je Malči zavedla. že je štrbunknilo 1177 IV | se je Malči zavedla. že je štrbunknilo na tla in -- 1178 IV | cepet, cepet... ~"Kaj pa je temu vrabcu?" je prašala 1179 IV | Kaj pa je temu vrabcu?" je prašala Malči nejevoljno; 1180 IV | Malči nejevoljno; razžaljena je bila, ker se ni zmenil zanjo 1181 IV | ljubezni. ~"Ne znaš ga pitati!" je dejala Lojzka in se je vozila 1182 IV | je dejala Lojzka in se je vozila po sobi za njim; 1183 IV | po sobi za njim; cepetal je naokoli in se je umikal, 1184 IV | cepetal je naokoli in se je umikal, Lojzka pa je bila 1185 IV | se je umikal, Lojzka pa je bila trudna. ~"Čemu pa nam 1186 IV | bila trudna. ~"Čemu pa nam je prinesla to grdo žival? 1187 IV | bil zmrznil!" ~Anarhist je iskal, Bog vedi česa; stikal 1188 IV | iskal, Bog vedi česa; stikal je po kotih, vso sobo je že 1189 IV | stikal je po kotih, vso sobo je že preromal in vsevprek; 1190 IV | preromal in vsevprek; če je počival, se je stisnil v 1191 IV | vsevprek; če je počival, se je stisnil v temò in takrat 1192 IV | stisnil v temò in takrat se je zdelo, kakor da se sveti 1193 IV | da bi zmrznil." Prišel je blizu Lojzke, pahnila ga 1194 IV | blizu Lojzke, pahnila ga je z roko in smejale so se, 1195 IV | in smejale so se, ko se je prevalil ter zibaje se in 1196 IV | cepetaje odkobacal. Pod okno je prišel in ozrl se je navzgor 1197 IV | okno je prišel in ozrl se je navzgor in je poskakoval. 1198 IV | in ozrl se je navzgor in je poskakoval. Peroti so bile 1199 IV | bile preslabe, mučil se je in je padal; komaj dve pedí 1200 IV | preslabe, mučil se je in je padal; komaj dve pedí visoko 1201 IV | padal; komaj dve pedí visoko je mogel poskočiti, niti roba 1202 IV | postelje ni dosegel. Tekal je pred oknom, kakor je bilo 1203 IV | Tekal je pred oknom, kakor je bilo široko, poskočil je 1204 IV | je bilo široko, poskočil je tu, poskočil je tam, ali 1205 IV | poskočil je tu, poskočil je tam, ali nikjer ni bilo 1206 IV | ni bilo nižje. ~Reziki se je zasmilil, vzdignila ga je 1207 IV | je zasmilil, vzdignila ga je na polico. In takoj je poskočil, 1208 IV | ga je na polico. In takoj je poskočil, butnil je ob okno 1209 IV | takoj je poskočil, butnil je ob okno z glavo, z vsem 1210 IV | neokretnim životom. Butnil je, ali sunilo ga je nazaj, 1211 IV | Butnil je, ali sunilo ga je nazaj, padel je na polico. 1212 IV | sunilo ga je nazaj, padel je na polico. Vzdignil se je 1213 IV | je na polico. Vzdignil se je precej, šel je po polici 1214 IV | Vzdignil se je precej, šel je po polici malo dalje, poskočil 1215 IV | polici malo dalje, poskočil je in je butnil znova. In spet 1216 IV | malo dalje, poskočil je in je butnil znova. In spet ga 1217 IV | butnil znova. In spet ga je sunilo nazaj, spet se je 1218 IV | je sunilo nazaj, spet se je zvrnil ter se precej pobral. 1219 IV | precej pobral. Vstopil se je sredi police, videl je ven -- 1220 IV | se je sredi police, videl je ven -- tam je bilo nebo, 1221 IV | police, videl je ven -- tam je bilo nebo, črne hiše so 1222 IV | črne hiše so bile, videl se je vršiček golega drevesa. 1223 IV | golega drevesa. In anarhist je pozabil, da ga je bilo sunilo 1224 IV | anarhist je pozabil, da ga je bilo sunilo nazaj -- saj 1225 IV | bilo sunilo nazaj -- saj je bilo tam zunaj nebo in črne 1226 IV | hiše so bile in videlo se je golo drevje in vse je bilo 1227 IV | se je golo drevje in vse je bilo tako blizu... ~Spet 1228 IV | bilo tako blizu... ~Spet je udarilo zamolklo in spet 1229 IV | udarilo zamolklo in spet je padlo. Hotel se je hitro 1230 IV | spet je padlo. Hotel se je hitro vzdigniti, ali prevrnilo 1231 IV | vzdigniti, ali prevrnilo ga je, nato pa se je le vzdignil 1232 IV | prevrnilo ga je, nato pa se je le vzdignil in je tekel 1233 IV | pa se je le vzdignil in je tekel dalje po polici. Nič 1234 IV | Nič več ni vedel, da ga je bilo sunilo nazaj, samo 1235 IV | bilo sunilo nazaj, samo to je vedel, da je zunaj nebo 1236 IV | nazaj, samo to je vedel, da je zunaj nebo in da je drevje 1237 IV | da je zunaj nebo in da je drevje zunaj. Tako je butalo 1238 IV | da je drevje zunaj. Tako je butalo zamolklo, neprestano, 1239 IV | Skoči! Hop!" ~Lojzka se je smejala hudobno, vse so 1240 IV | poleg in so gledale, kako je poskakoval in padal. ~"Skoči 1241 IV | Skoči, anarhist!" ~Butilo je in se je prevalilo in je 1242 IV | anarhist!" ~Butilo je in se je prevalilo in je padlo na 1243 IV | je in se je prevalilo in je padlo na tla, kakor težek 1244 IV | težek črn klopčič. ~"Poginil je!" ~Gledale so, nobena se 1245 IV | ni genila. Ali vrabec se je stresel, pobrcal je z rumenimi 1246 IV | vrabec se je stresel, pobrcal je z rumenimi nogami, vstal 1247 IV | z rumenimi nogami, vstal je. ~"Ej, vrabec!" se je razjezila 1248 IV | vstal je. ~"Ej, vrabec!" se je razjezila Lojzka."Kakor 1249 IV | razjezila Lojzka."Kakor od lesá je." Komaj se je vzdignil, 1250 IV | Kakor od lesá je." Komaj se je vzdignil, je poskočil znova 1251 IV | Komaj se je vzdignil, je poskočil znova proti oknu, 1252 IV | komaj za ped visoko; padal je bolj težko, bolj že na prsa 1253 IV | ni se utrudil, tako dobro je vedel, da poskoči naposled 1254 IV | visoko in da poleti ven, kjer je nebo in kjer je drevje. 1255 IV | ven, kjer je nebo in kjer je drevje. Ves čas ni bilo 1256 IV | prosil. ~In poskakovalo je neprestano, tekalo ob oknu, 1257 IV | poskakovalo in padalo. ~A ko se je oziral navzgor, mu je temnelo 1258 IV | se je oziral navzgor, mu je temnelo zmerom bolj pred 1259 IV | zmerom bolj pred očmi, ginilo je nebó, ginilo je drevje, 1260 IV | ginilo je nebó, ginilo je drevje, noč temnih poslopij 1261 IV | noč temnih poslopij se je širila in širila, zagrnila 1262 IV | širila in širila, zagrnila je vse. ~Komaj za palec visoko 1263 IV | Komaj za palec visoko je še poskočil -- ali glej, 1264 IV | se več zmenile zanj, luč je že gorela, napravljale so 1265 IV | napravljale so se spat. Nehalo je padati, tudi cepetalo ni 1266 IV | cepetalo ni več, anarhist se je bil skril, Bog vedi kam. 1267 IV | zgenilo, zaspale so... ~Ko si je Lojzka zjutraj obuvala copate, 1268 IV | zjutraj obuvala copate, se je prestrašila in je zavpila. 1269 IV | copate, se je prestrašila in je zavpila. Črn klopčič se 1270 IV | zavpila. Črn klopčič se je izvalil iz copata, skrit 1271 IV | izvalil iz copata, skrit je bil globoko na dnu. ~Pahnila 1272 IV | globoko na dnu. ~Pahnila ga je stran z nogo, gnusil se 1273 IV | stran z nogo, gnusil se ji je anarhist. Kremplji so bili 1274 IV | zviti, sključeni, glava je bila vsa ranjena, komaj 1275 IV | vsa ranjena, komaj še se je poznalo, kjer so oči in 1276 IV | poznalo, kjer so oči in kje je kljun, vse je bilo krvavo 1277 IV | oči in kje je kljun, vse je bilo krvavo in zmršeno. 1278 IV | duri, na mostovž. ~Tako je poginil; ne žalosti ne spomina 1279 V | V Prišla je zima, polagoma in nevidno, 1280 V | so minila leta. ~Osorna je bila zunaj in nepriljudna; 1281 V | in nepriljudna; čemerno je bilo nebo in videlo se je, 1282 V | je bilo nebo in videlo se je, da so mrzli celo oblaki, 1283 V | njem. Na gole veje zunaj je bilo leglo ivje, okna so 1284 V | Brezzoba in neprijazna starka je bila zima zunaj, starka 1285 V | starka skopa in godrnjava, ki je hodila z velikimi koraki 1286 V | z molkom. ~Ali drugačna je bila v sobi; mamca je bila, 1287 V | drugačna je bila v sobi; mamca je bila, ki sedi za pečjó in 1288 V | in torklji... ~Nočilo se je zgodaj; sence so prišle 1289 V | sence so prišle in prišel je mir. Topla in prijazna je 1290 V | je mir. Topla in prijazna je bila svetloba, ki se je 1291 V | je bila svetloba, ki se je razlivala od stropa, svetloba 1292 V | malokdaj;, to malo belo sončece je bilo kratkočasno, kakor 1293 V | samo smejalo... Zunaj pa je bil mraz in je bila noč; 1294 V | Zunaj pa je bil mraz in je bila noč; življenje, zaničevano 1295 V | zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo mimo; brezzoba, osorna 1296 V | brezzoba, osorna starka je šla godrnjaje mimo in je 1297 V | je šla godrnjaje mimo in je rožljala z molkom... ~Kakor 1298 V | molkom... ~Kakor čarovnica je šla mimo zima, je šlo življenje. 1299 V | čarovnica je šla mimo zima, je šlo življenje. Otroci so 1300 V | življenje. Otroci so se je bali, stisnili so se v kot 1301 V | pripoveduje pravljica: vstal je otrok in je šel za starko-čarovnico, 1302 V | pravljica: vstal je otrok in je šel za starko-čarovnico, 1303 V | skozi zimski gozd; kamor ga je vabila, je šel za njo, trepetajoč 1304 V | gozd; kamor ga je vabila, je šel za njo, trepetajoč od 1305 V | čudnega hrepenenja. Šel je otrok za starko, skozi zimski 1306 V | zimski gozd; izgubil se je in je legel in je umrl žalostno; 1307 V | zimski gozd; izgubil se je in je legel in je umrl žalostno; 1308 V | izgubil se je in je legel in je umrl žalostno; od daleč 1309 V | umrl žalostno; od daleč se je zagrohotala starka... ~Ugasnilo 1310 V | zagrohotala starka... ~Ugasnilo je prijazno sonce na stropu; 1311 V | prijazno sonce na stropu; veter je bil zunaj in okna so se 1312 V | bila slabo in zimska noč je gledala skozi špranje. ~ 1313 V | skozi špranje. ~Tini se je zdelo, da gleda na njeno 1314 V | velikimi črnimi očmi. Težko ji je ležalo na srcu, ni ji bilo 1315 V | bilo do spanja. Vzglavje je bilo vroče, vsa postelja 1316 V | bilo vroče, vsa postelja je bila vroča in trda. Sedla 1317 V | bila vroča in trda. Sedla je; oči so se privadile teme 1318 V | licih, okoli oči in ustnic je bil starikav, bolen izraz; 1319 V | bolen izraz; posebno oduren je bil obraz grbave Brigite, 1320 V | obraz opice; izza odeje je gledala noga: kost, zavita 1321 V | stene -- take stene, si je mislila Tina, so v ječah, 1322 V | ječah, stene, na katerih je zapisano trpljenje in uboštvo 1323 V | so ostale tam; in kadar je noč in tišina, tedaj vzdihuje 1324 V | ne pozabi več in žalostno je njegovo življenje. ~Tina 1325 V | njegovo življenje. ~Tina je poslušala in je razumela 1326 V | življenje. ~Tina je poslušala in je razumela vse in zato je 1327 V | je razumela vse in zato je bilo njeno življenje brez 1328 V | brez veselja. Tina, kakšna je bila tvoja mladost? Zazeblo 1329 V | tvoja mladost? Zazeblo jo je, lica so se ji zgrbila in 1330 V | ji zgrbila in zdelo se ji je, da so trda in mrzla kakor 1331 V | mrzla kakor od usnja; videla je zdaj natanko po sobi; in 1332 V | njeno življenje... Ali nekoč je bilo drugače. Zapisano je 1333 V | je bilo drugače. Zapisano je v pravljici, da je živel 1334 V | Zapisano je v pravljici, da je živel človek drugo življenje, 1335 V | drugo življenje, predno je prišel na svet, in ono življenje 1336 V | svet, in ono življenje da je same radosti polno. Resnico 1337 V | spominjala, samo čutila je, da je bilo nekoč drugače -- 1338 V | spominjala, samo čutila je, da je bilo nekoč drugače -- Bog 1339 V | na katerem svetu. Obraz je živel v njenem srcu, lep 1340 V | v kapelici, Sklanjal se je k nji, govoril je ljubeznivo... 1341 V | Sklanjal se je k nji, govoril je ljubeznivo... in tam je 1342 V | je ljubeznivo... in tam je bil vrt... grede rdečih 1343 V | lepo visoko drevje... imela je punco v pisano žido oblečeno, 1344 V | lasmi... Bog vedi, kedaj je to bilo in na katerem svetu; 1345 V | katerem svetu; zazibalo se je, zatonilo je; kar je bila 1346 V | zazibalo se je, zatonilo je; kar je bila videla še pravkar 1347 V | se je, zatonilo je; kar je bila videla še pravkar jasno 1348 V | nikjer več, spustilo se je veliko črno zagrinjalo; 1349 V | polne oči... ~Mrtvašnica je bila njeno življenje od 1350 V | večne čase. Spominjala se je na visoke ozke stopnice 1351 V | predmestju, Pred davnim časom je bilo. Plezala je po stopnicah, 1352 V | davnim časom je bilo. Plezala je po stopnicah, počasi, bolna 1353 V | stopnicah, počasi, bolna noga je drsala za njo kakor mrtva. 1354 V | njo kakor mrtva. Tiščala je v roki steklenico in v steklenici 1355 V | steklenico in v steklenici je bilo žganje. Bodalce je 1356 V | je bilo žganje. Bodalce je zarezalo v rano, zakričala 1357 V | zarezalo v rano, zakričala je, Bog se usmili, steklenica 1358 V | Bog se usmili, steklenica je ležala razbita na tleh. 1359 V | razbita na tleh. V tistem hipu je bolečina odnehala, vse je 1360 V | je bolečina odnehala, vse je odnehalo, kakor smrt se 1361 V | odnehalo, kakor smrt se je razlilo po životu. Skrila 1362 V | razlilo po životu. Skrila se je v kot ob stopnicah in je 1363 V | je v kot ob stopnicah in je čakala noči. In ko se je 1364 V | je čakala noči. In ko se je mračilo, je molila -- mislila 1365 V | noči. In ko se je mračilo, je molila -- mislila si je, 1366 V | je molila -- mislila si je, zdajle pride, Bog vedi 1367 V | sam božji angel, kakor se je zgodilo v povesti, ter jo 1368 V | jo povede s seboj. Mraz je bilo, že je legla noč. mostovž 1369 V | seboj. Mraz je bilo, že je legla noč. mostovž je bil 1370 V | že je legla noč. mostovž je bil teman, samo ob oknu, 1371 V | teman, samo ob oknu, ki je gledalo z mrkim očesom na 1372 V | očesom na ozko dvorišče, je bilo nekaj belega. Svetilo 1373 V | nekaj belega. Svetilo se je zmerom bolj, zdelo se ji 1374 V | zmerom bolj, zdelo se ji je, da se premika, da namiguje. 1375 V | premika, da namiguje. Groza jo je bilo, glavo je klonila med 1376 V | Groza jo je bilo, glavo je klonila med kolena, život 1377 V | klonila med kolena, život se je stresal. Plazila se je k 1378 V | se je stresal. Plazila se je k durim, poslušala je, roka 1379 V | se je k durim, poslušala je, roka je pritiskala boječe 1380 V | durim, poslušala je, roka je pritiskala boječe na kljuko. 1381 V | so se odprle in tedaj se je zgenilo tudi znotraj, zaropotalo 1382 V | tudi znotraj, zaropotalo je, kakor da bi bilo prevrnilo 1383 V | prevrnilo stol. Bližalo se je s težkimi, omahujočimi koraki, 1384 V | omahujočimi koraki, dvoje oči se je zasvetilo. "Kje imaš šnops?" 1385 V | Kje imaš šnops?" Sklonila je glavo, zatisnila je oči 1386 V | Sklonila je glavo, zatisnila je oči in je iztegnila predse 1387 V | glavo, zatisnila je oči in je iztegnila predse plašne 1388 V | predse plašne roke. Zgrabilo je s silno pestjo, glava je 1389 V | je s silno pestjo, glava je bíla ob tla, ob zid, čudno 1390 V | bíla ob tla, ob zid, čudno je drsala bolna noga, nič je 1391 V | je drsala bolna noga, nič je ni bolelo, mrtva je bila 1392 V | nič je ni bolelo, mrtva je bila in lahka, kakor kos 1393 V | tudi jokala ni; ovladalo jo je naposled nekaj sladkega, 1394 V | nekaj sladkega, mehkega, vse je bilo tiho, čudomirno. Ko 1395 V | bilo tiho, čudomirno. Ko se je vzdramila, ni stopila nikoli 1396 V | stopila nikoli več; iz rane je teklo neprestano. ~Vse je 1397 V | je teklo neprestano. ~Vse je bilo tam strašno, Bog je 1398 V | je bilo tam strašno, Bog je bil pač proklel tisto hišo 1399 V | ni bilo veselih oči; črno je bilo vse in umazano, smrdelo 1400 V | vse in umazano, smrdelo je po žganju in po gnoju. Prestrašila 1401 V | po gnoju. Prestrašila se je, kadar se je bližal korak, 1402 V | Prestrašila se je, kadar se je bližal korak, zakaj vsi 1403 V | ljudje so bili zli... Prišla je tista zima, ko so zgrabili 1404 V | dvorišče, na kup gnoja. Tam je ležala dva dni in dve noči; 1405 V | dva dni in dve noči; mraz je bilo in drugo noč je naletaval 1406 V | mraz je bilo in drugo noč je naletaval sneg, tako droban 1407 V | tako droban in mrzel, da jo je zbadal v lice, v roke kakor 1408 V | z iglami. Ali tista noč je bila lepa, izmed vseh noči 1409 V | vseh noči najlepša. Tina je bila lačna in bi prosila 1410 V | bilo ni nikogar. Tako se je zmračilo, vse je bilo tiho 1411 V | Tako se je zmračilo, vse je bilo tiho in samotno in 1412 V | tiho in samotno in Tina si je zaželela smrti. Prvikrat 1413 V | zaželela smrti. Prvikrat si je je zaželela in obšla jo 1414 V | zaželela smrti. Prvikrat si je je zaželela in obšla jo je 1415 V | je zaželela in obšla jo je ob tej želji neznana sladkost. 1416 V | želji neznana sladkost. Vse je dozorelo v nji ob tisti 1417 V | uri, tisto noč. "Kakšna je smrt?" si je mislila Tina. 1418 V | noč. "Kakšna je smrt?" si je mislila Tina. Starka je, 1419 V | je mislila Tina. Starka je, zavita v gorek kožuh, toplo 1420 V | prihaja tam? Zgenilo se je, prikazalo se je nekaj ob 1421 V | Zgenilo se je, prikazalo se je nekaj ob zidu, ziblje se, 1422 V | in pojde... Glej, vstala je in se je napotila. Hodila 1423 V | Glej, vstala je in se je napotila. Hodila je kakor 1424 V | in se je napotila. Hodila je kakor v sanjah, lahko, komaj 1425 V | dotikale tal noge. Odpiral se je svet, nebo se je odpiralo. 1426 V | Odpiral se je svet, nebo se je odpiralo. Spomnila se je 1427 V | je odpiralo. Spomnila se je Tina na svojo umazano in 1428 V | cunjasto obleko in bilo jo je sram. Ali ko se je ozrla 1429 V | bilo jo je sram. Ali ko se je ozrla dol po krilu, je opazila 1430 V | se je ozrla dol po krilu, je opazila zelo vesela, da 1431 V | z belimi perotmi, da ji je dihala v lica prijetna sapa. 1432 V | prijetna sapa. Zasvetilo se je od daleč kakor sonce, zazvonili 1433 V | veselo pesem. Stisnila se je k starki, od radosti je 1434 V | je k starki, od radosti je zatisnila oči... In ko je 1435 V | je zatisnila oči... In ko je zatisnila oči, je vse utihnilo; 1436 V | In ko je zatisnila oči, je vse utihnilo; tedaj se je 1437 V | je vse utihnilo; tedaj se je vzdignil iz daljave, od 1438 V | oblakov osoren glas, udaril je kakor s pestjo, in oglasili 1439 V | bolj so se bližali, skoro je že razločevala besede in 1440 V | so jo vzdignili; zgenila je nalahko s trepalnicami, 1441 V | kakor lesene, in komaj se je zasvetilo: bradati moški 1442 V | tuji ljudje... Padla ji je snežinka na oko, spreletelo 1443 V | snežinka na oko, spreletelo jo je in vse je izginilo, ni bilo 1444 V | spreletelo jo je in vse je izginilo, ni bilo več ne 1445 V | ničesar ni bilo... ~Tudi to je bil drug svet, drugo življenje 1446 V | drug svet, drugo življenje je bilo; za črnim zagrinjalom 1447 V | bilo; za črnim zagrinjalom je zdaj, ki se odmakne komaj 1448 V | trenotek -- takrat, kadar je noč in strmé oči na sive 1449 V | ozke stopnice, naslikano je dvorišče, obzidano vsenaokoli 1450 V | umirajočega. Bog vedi kedaj je bilo in na katerem svetu... ~ 1451 V | katerem svetu... ~Zašumelo je na postelji ob oknu; Malči 1452 V | postelji ob oknu; Malči je bila zavzdihnila v spanju 1453 V | zamahnila z roko. Tina se je stresla od mraza, legla 1454 V | stresla od mraza, legla je in se je odela do vratu. 1455 V | od mraza, legla je in se je odela do vratu. Ali takoj 1456 V | odela do vratu. Ali takoj je bilo vzglavje spet vroče 1457 V | nič lepih sanj; njeno srce je bilo žalostno, želelo si 1458 V | bilo žalostno, želelo si je in ni vedelo kam. Tesen 1459 V | ni vedelo kam. Tesen ji je bil dom:. dva metra dolg, 1460 V | ni ozrla na tablico, ki je bila nad posteljo in ki 1461 V | bila nad posteljo in ki je bil na nji zapisan dan, 1462 V | so jo bili prinesli. Bilo je že dolgo od tega, celo življenje 1463 V | od tega, celo življenje je bilo vmes; leto je bilo 1464 V | življenje je bilo vmes; leto je bilo letu enako, da enak 1465 V | srcu nič skrbi; kakor sanje je njegovo potovanje, ne čuti 1466 V | se vzdrami, zmračilo se je morda, pooblačilo se je 1467 V | je morda, pooblačilo se je morda nebo; pade mu na srce 1468 V | nazaj -- in glej, prehodil je bil neizmerno pot, ne da 1469 V | so izpregledale in zdaj je potrto njegovo srce, težak 1470 V | srce, težak in nestalen je njegov korak... Zgodilo 1471 V | njegov korak... Zgodilo se je neko noč, da ni mogla spati 1472 V | ni mogla spati in tedaj je slišala Tina prvikrat, kako 1473 V | govorile stene. Poslušala je strahom in je spoznala mrtvašnico. 1474 V | Poslušala je strahom in je spoznala mrtvašnico. Postelja 1475 V | besede so smrt. Njeno srce pa je gorko, njene misli so daleč 1476 V | so daleč zunaj, tam, kjer je življenje. Ugledala je mrtvašnico, 1477 V | kjer je življenje. Ugledala je mrtvašnico, življenje je 1478 V | je mrtvašnico, življenje je prišlo v njeno srce in z 1479 V | bridkost njegova... Da, prišla je bila starka, rožljala je 1480 V | je bila starka, rožljala je z molkom, smejala so se 1481 V | brezzoba usta; in otrok je vstal in je šel za njó, 1482 V | usta; in otrok je vstal in je šel za njó, kamor ga je 1483 V | je šel za njó, kamor ga je vabila, šel je in se je 1484 V | kamor ga je vabila, šel je in se je izgubil; izgubil 1485 V | je vabila, šel je in se je izgubil; izgubil se je in 1486 V | se je izgubil; izgubil se je in je poginil, ker je bilo 1487 V | izgubil; izgubil se je in je poginil, ker je bilo njegovo 1488 V | se je in je poginil, ker je bilo njegovo srce gorko 1489 V | mu, kdor vstane... ~Malči je videla, kako je bil poginil 1490 V | Malči je videla, kako je bil poginil anarhist; želel 1491 V | poginil anarhist; želel si je življenja in je izdihnil 1492 V | želel si je življenja in je izdihnil klavrno v copati. 1493 V | klavrno v copati. Malči je pogledala Tini v obraz in 1494 V | pogledala Tini v obraz in se je spomnila na anarhista, zakaj 1495 V | bile čudojasne. Vzbudila se je ponoči, ozrla se je naokoli 1496 V | Vzbudila se je ponoči, ozrla se je naokoli in je ugledala Tino, 1497 V | ozrla se je naokoli in je ugledala Tino, ki je sedela 1498 V | in je ugledala Tino, ki je sedela na postelji; zunaj 1499 V | sedela na postelji; zunaj je bila bela noč, žarki jasnega 1500 V | Tina?" ~"O Malči, strah me je." ~Malči je pomolčala, pomislila. ~"