Part

1501 V   |           Malči, strah me je." ~Malči je pomolčala, pomislila. ~"
1502 V   |              in pojdeš." ~Okrenila se je Malči na postelji, pogladila
1503 V   |             na postelji, pogladila si je s trudno roko lase raz čelo
1504 V   |          trudno roko lase raz čelo in je zaspala mirno. Tina je gledala
1505 V   |             in je zaspala mirno. Tina je gledala v noč, dokler ni
1506 V   |          divjepisane sanje... ~Prišla je zjutraj sestra Cecilija,
1507 V   |              sestra Cecilija, postala je ob postelji. Njen obraz
1508 V   |               ob postelji. Njen obraz je bil resen, kakor lep spomin
1509 V   |               resen, kakor lep spomin je bilo v njenih očeh, na njenih
1510 V   |            njenih ustnicah. Pogledala je na lica, ki so bila bolnordeča,
1511 V   |            suhe in razpokane. Postala je in si ni upala prašati in
1512 V   |             in si ni upala prašati in je šla mimo; tudi v njena lica
1513 V   |               mimo; tudi v njena lica je bila stopila tedaj nenavadna
1514 V   |            tudi njene oči -- nenadoma je bila švignila senca preko
1515 V   |          poletnega travnika, švignila je in sledu ni bilo več po
1516 V   |            bilo več po nji. ~Spoznala je bila Tina, da je rakev njen
1517 V   |             Spoznala je bila Tina, da je rakev njen dom. Živela je
1518 V   |             je rakev njen dom. Živela je med mrtveci in vse njih
1519 V   |             in vse njih početje se ji je zdelo zoprno in smešno.
1520 V   |              hodile njene misli in če je govorila, so bile njene
1521 V   |               mrtveci so začutili, da je živo srce med njimi... Tako
1522 V   | nezadovoljnimi pogledi, smešna se jim je zdela in zoprna, komaj se
1523 V   |             zdela in zoprna, komaj se je zgenilo še kdaj sočutje. "
1524 V   |             pa pojdi; pojdi ven, kjer je golo drevje in sneg in kjer
1525 V   |              hudobne. Pojdi ven, kjer je življenje in pogini!" ~...
1526 V   |         anarhist se ni zmenil; butalo je ob okno neprestano... ~Kaj
1527 V   |     vsenaokoli? Ob tistem času, ko se je Tina vzdramila, se je zgodilo
1528 V   |              se je Tina vzdramila, se je zgodilo nekaj čudovitega;
1529 V   |               čudovitega; pobožala jo je po licih, po laseh bela
1530 V   |             laseh bela roka, zdrknila je nalahko navzdol ter se doteknila
1531 V   |         njenih prsih... Pozdravilo jo je tisto življenje, kjer ni
1532 V   |      vsenaokoli. Velik in strašen čas je bil, ko je spoznala mrtvašnico,
1533 V   |             in strašen čas je bil, ko je spoznala mrtvašnico, svoj
1534 V   |              mrtvašnico, svoj dom, in je zahrepenela s srcem polnim
1535 V   |         nepoznane bridkosti... ~Brala je Tina nekoč knjigo, ki so
1536 V   |          pisane podobe. Spominjala se je na podobo, kakor da bi bila
1537 V   |           ovratnikom. Na tisti podobi je bilo zeleno drevo in pod
1538 V   |          zeleno drevo in pod drevesom je bila klop. Fant in dekle
1539 V   |               sončne pokrajine, ki se je širila pred njima, kolikor
1540 V   |             pred njima, kolikor daleč je segel pogled. Tudi govorila
1541 V   |             in ni se zgenila roka, ki je ležala v roki... Tina je
1542 V   |              je ležala v roki... Tina je gledala podobo in zmerom
1543 V   |               od bridkosti... ~Prišel je prvikrat in ko je šel mimo,
1544 V   |              Prišel je prvikrat in ko je šel mimo, jo je pobožal
1545 V   |        prvikrat in ko je šel mimo, jo je pobožal po licih in po laseh,
1546 V   |              in po laseh, doteknil se je rame in robca na prsih.
1547 V   |               in robca na prsih. Tako je storil in je vzbudil njeno
1548 V   |              prsih. Tako je storil in je vzbudil njeno srce ter ga
1549 V   |              ranil za zmerom... ~Tina je imela takrat štirinajst
1550 V   |        štirinajst let; ob njenem godu je bilo, ko jo je pobožal prvikrat;
1551 V   |            njenem godu je bilo, ko jo je pobožal prvikrat; njeno
1552 V   |          pobožal prvikrat; njeno telo je bilo močno, že pol razvito;
1553 V   |          močno, že pol razvito; obraz je bil resen, malo preširok,
1554 V   |         Govorila ni veliko, njen glas je bil globok in nelep. Jesensko
1555 V   |              nelep. Jesensko popoldne je bilo, ko je prišel Edvard,
1556 V   |         Jesensko popoldne je bilo, ko je prišel Edvard, brat Pavle,
1557 V   |              Pavle, židovke. Prijazen je bil, govoril je s Tino,
1558 V   |              Prijazen je bil, govoril je s Tino, kakor da bi bila
1559 V   |             bila sestra njegova in ko je šel, se je ozrl še enkrat
1560 V   |              njegova in ko je šel, se je ozrl še enkrat po sobi;
1561 V   |              v obraz Tinine oči. Mlad je bil in lep, bela so bila
1562 V   |              svetli črni kodri; hodil je z lahkim gosposkim korakom
1563 V   |               gosposkim korakom in ko je govoril, ko se je nasmehnil,
1564 V   |               in ko je govoril, ko se je nasmehnil, je bilo Tini,
1565 V   |          govoril, ko se je nasmehnil, je bilo Tini, da bi mu stregla
1566 V   |               so se duri, ali Tina ga je videla ko je stopil prednjo
1567 V   |              ali Tina ga je videla ko je stopil prednjo mimogredé
1568 V   |               prednjo mimogredé in se je nasmehnil veselo; prišla
1569 V   |              nasmehnil veselo; prišla je noč in Tina ga je videla
1570 V   |              prišla je noč in Tina ga je videla pred sabo in je čutila
1571 V   |             ga je videla pred sabo in je čutila na licih njegovo
1572 V   |         njegovo mehko roko; in prišel je dan in drugi, teden je minil
1573 V   |         prišel je dan in drugi, teden je minil in mesec in Tina ga
1574 V   |             minil in mesec in Tina ga je videla pred sabo še zmerom
1575 V   |         videla pred sabo še zmerom in je čutila njegovo roko na licih,
1576 V   |               laseh, na prsih. Čakala je nedelje s težkim srcem in
1577 V   |              težkim srcem in žalostna je bila, če ni prišel. Kadar
1578 V   |             bila, če ni prišel. Kadar je bil dan lep in gorak, se
1579 V   |              bil dan lep in gorak, se je bala, da ne pride; želela
1580 V   |                da ne pride; želela si je neprijaznega neba, tistih
1581 V   |              prišel sam, ali spoznala je njegove korake že iz nerazločnega
1582 V   |             šuma na koridorju. Postal je pred njo samo časih, ko
1583 V   |               pred njo samo časih, ko je šel mimo dolge vrste postelj
1584 V   |              postelj proti oknu, kjer je ležala Pavla. Postal je,
1585 V   |               je ležala Pavla. Postal je, kakor postane človek na
1586 V   |               In tudi njegova roka se je vzdignila tako razmišljeno --
1587 V   |           nasmeh na njegovih ustnicah je bil slučajen, brez življenja,
1588 V   |              in se smehljá. ~"Kako ti je ime?" je prašal, ko jo je
1589 V   |           smehljá. ~"Kako ti je ime?" je prašal, ko jo je ogovoril
1590 V   |             je ime?" je prašal, ko jo je ogovoril prvikrat. "Kako
1591 V   |           ogovoril prvikrat. "Kako ti je, Tina?" je prašal pozneje.
1592 V   |         prvikrat. "Kako ti je, Tina?" je prašal pozneje. Nič drugega
1593 V   |           drugega ni govoril, ozrl se je in je šel dalje, stopil
1594 V   |             ni govoril, ozrl se je in je šel dalje, stopil je k Lojzki,
1595 V   |               in je šel dalje, stopil je k Lojzki, ki se je smejala
1596 V   |             stopil je k Lojzki, ki se je smejala prešerno, k Tončki,
1597 V   |        smejala prešerno, k Tončki, ki je strmela srepo z velikimi
1598 V   |              velikimi slepimi očmi in je krčila obrvi, ker je ugibala,
1599 V   |               in je krčila obrvi, ker je ugibala, kakšen je pač obraz
1600 V   |                ker je ugibala, kakšen je pač obraz njega, ki stoji
1601 V   |               ki stoji pred njo. Tako je hodil, da so minile ure
1602 V   |                da so minile ure in se je zmračilo, poslovil se je
1603 V   |              je zmračilo, poslovil se je od Pavle pol prijazno, pol
1604 V   |           prijazno, pol malomarno ter je šel prav tako razmišljen,
1605 V   |           prav tako razmišljen, kakor je bil prišel, s svojimi starejšimi
1606 V   |         sledili Tinini pogledi. In ko je bila noč, so sople težke
1607 V   |            težke njene prsi; vzglavje je bilo od žerjavice in žile
1608 V   |              s kladevcem. ~... Pomlad je šla preko poljane in kjer
1609 V   |             šla preko poljane in kjer je bila prej gola prst, je
1610 V   |               je bila prej gola prst, je vzklilo čez noč bujno življenje,
1611 V   |           bujno življenje, zgodilo se je božje čudo... ~Rakev je
1612 V   |               je božje čudo... ~Rakev je bilo njeno mlado srce in
1613 V   |             mlado srce in nenadoma se je vzdignilo iz njega vročeživo,
1614 V   |             molčala. Ali glej, podoba je oživela! Oči, ki so gledale
1615 V   |             lica so rdela, zgenila se je roka, ki je ležala v roki,
1616 V   |                zgenila se je roka, ki je ležala v roki, telo se je
1617 V   |             je ležala v roki, telo se je stiskalo k telesu, ustnice
1618 V   |             trepetajoče... pritisnila je čelo na vzglavje. "Sveti
1619 V   |              nocoj..." -- Smehljal se je njegov obraz in ves bel
1620 V   |               njegov obraz in ves bel je bil, ustnice pa so bile
1621 V   |           rdeče, napete; in bližal se je, njegova lepa bela roka
1622 V   |             njegova lepa bela roka se je bližala, že se je doteknila
1623 V   |             roka se je bližala, že se je doteknila njenega vročega
1624 V   |              prsi... ~Sestra Cecilija je stala ob durih, njene oči
1625 V   |          resne in žalostne; zazvonilo je na koridorju, gostje so
1626 V   |              so se poslovili. Postala je, preko čela je šinila senca
1627 V   |                Postala je, preko čela je šinila senca življenja,
1628 V   |            šinila senca življenja, ki je minilo. Ozrla se je na Tino
1629 V   |                ki je minilo. Ozrla se je na Tino in je zaslutila,
1630 V   |                Ozrla se je na Tino in je zaslutila, da je bilo iztegnilo
1631 V   |              Tino in je zaslutila, da je bilo iztegnilo življenje
1632 V   |               roko po nji. Tudi Malči je opazila to roko in v srcu
1633 V   |               to roko in v srcu se ji je zgenilo, kakor takrat, ko
1634 V   |             zgenilo, kakor takrat, ko je butal ob okno anarhist... ~
1635 V   |             ob okno anarhist... ~Tina je ugledala kakor v ogledalu
1636 V   |           svoje življenje. Komaj malo je bilo posijalo sonce in samo
1637 V   |           posijalo sonce in samo mimo je bila šla pomlad, pa je vse
1638 V   |           mimo je bila šla pomlad, pa je vse dozorelo v nji, srce
1639 V   |              vse dozorelo v nji, srce je začutilo in oči so izpregledale.
1640 V   |               so izpregledale. Prišel je nekoč s sestrami in z njimi
1641 V   |           nekoč s sestrami in z njimi je prišlo mlado dekle; z enim
1642 V   |          dekle; z enim samim pogledom je objela Tina njeno telo,
1643 V   |                njeno obleko in videla je, da je lepa ženska; obraz
1644 V   |               obleko in videla je, da je lepa ženska; obraz je bil
1645 V   |              da je lepa ženska; obraz je bil poln svetlobe in veselja,
1646 V   |             svetlobe in veselja, telo je kipelo v bujni mladosti
1647 V   |         Takrat še ni ozrl na Tino, ni je niti pozdravil, čudna luč
1648 V   |             niti pozdravil, čudna luč je bila v njegovih očeh. Tina
1649 V   |            bila v njegovih očeh. Tina je sedela mirno, obrnjena proti
1650 V   |              proti postelji; začutila je v srcu kakor sram in skrila
1651 V   |               skrila bi se. Zvečer se je razpravila hitro, legla
1652 V   |               razpravila hitro, legla je in se odela preko obraza. ~
1653 V   |               odela preko obraza. ~Ko je bilo tema, se je vzdignila
1654 V   |          obraza. ~Ko je bilo tema, se je vzdignila v postelji, nekaj
1655 V   |          nekaj grdega, pregrešnega se je vzbudilo v nji. Tipala je
1656 V   |             je vzbudilo v nji. Tipala je z rokami po svojem telesu,
1657 V   |              vzcvelih prsih. Obšlo jo je, da bi se razpraskala, da
1658 V   |           predpasnikom, po obrazu, ki je bil surov in kmečki, po
1659 V   |               mrtvašnica! ~Mrtvašnica je večna. Pač je zunaj življenje,
1660 V   |              Mrtvašnica je večna. Pač je zunaj življenje, kjer ni
1661 V   |        Zavržena za zmerom, mrtvašnica je večna! ~Zakopala je nohtove
1662 V   |        mrtvašnica je večna! ~Zakopala je nohtove v meso, vzdihnila
1663 V   |             nohtove v meso, vzdihnila je in vzdih je bil podoben
1664 V   |           meso, vzdihnila je in vzdih je bil podoben siloma zadržanemu
1665 V   |          zadržanemu kriku... Malči se je premaknila v postelji, zamrmrala
1666 V   |      premaknila v postelji, zamrmrala je nerazumljivo, slišala je
1667 V   |              je nerazumljivo, slišala je krik v spanju in precej
1668 V   |              v spanju in precej se ji je zazdelo, da je v bolnišnici
1669 V   |           precej se ji je zazdelo, da je v bolnišnici kakor nekoč
1670 V   |               z ostrim nožem... ~Tina je zaspala pozno in je kričala
1671 V   |              Tina je zaspala pozno in je kričala v spanju. Ko se
1672 V   |               kričala v spanju. Ko se je vzbudila, je bila odeja
1673 V   |            spanju. Ko se je vzbudila, je bila odeja na tleh, na tleh
1674 V   |           bila odeja na tleh, na tleh je ležala tudi srajca in telo
1675 V   |            ležala tudi srajca in telo je bilo razpraskano od nohtov,
1676 V   |          nohtov, drobna kapljica krvi je bila na prsih, prav pod
1677 V   |               pod vratom... ~Prihajal je sveti Božič, ali na njegovi
1678 V   |             In v tistih meglenih dneh je dozorelo Tinino življenje. ~
1679 V   |           življenje. ~Pripravljala se je kakor na prvo sveto obhajilo.
1680 V   |             prvo sveto obhajilo. Tiha je bila in resna, v njenih
1681 V   |             in resna, v njenih mislih je ugasnil ves divji ogenj,
1682 V   |             bile kakor studenec. Tako je prišla tista noč, kakor
1683 V   |               druga nobena. Zgodaj se je znočilo, ves dan ni bilo
1684 V   |          zasijalo sonce, žalosten dan je bil, kakor poslednji dan
1685 V   |              na smrt obsojenega. Tina je sedela ob postelji, čakala
1686 V   |            sedela ob postelji, čakala je, da bi ugasnila luč in da
1687 V   |               bilo tiho v sobi. In ko je ugasnila luč, ko je utihnilo
1688 V   |             In ko je ugasnila luč, ko je utihnilo šepetanje na posteljah
1689 V   |          šepetanje na posteljah in se je že oglašalo odtod, odondod
1690 V   |             enakomerno težko sopenje, je vzela Tina molek s stene
1691 V   |           vzela Tina molek s stene in je pričela moliti rožni venec.
1692 V   |            moliti rožni venec. Molila je in se je prestrašila; drugod
1693 V   |          rožni venec. Molila je in se je prestrašila; drugod so bile
1694 V   |               in ne razumela. Pričela je znova, hotela je misliti
1695 V   |              Pričela je znova, hotela je misliti na Boga, na Mater
1696 V   |       prešerno, hudobno -- bujno telo je bilo oblečeno v tesno obleko,
1697 V   |               nji polni udje, in Tina je spoznala lepo žensko, ki
1698 V   |              spoznala lepo žensko, ki je sedela pod kostanjem, roko
1699 V   |             roki z njim. Spremenil se je tudi Kristus; nič več ni
1700 V   |               na licih; gladek in bel je bil njegov obraz, vesele
1701 V   |         njegove oči, kakor takrat, ko je sedel pod kostanjem, roko
1702 V   |        ugašale, vračale so se. Čutila je Tina, da se bojuje njen
1703 V   |           varuh z zlim duhom; tiščala je molek k prsim, molila je
1704 V   |              je molek k prsim, molila je skoro na glas. In podobe
1705 V   |            vzpenjale zmerom višje. Že je slišala Tina besede, ki
1706 V   |               ustnice in razumela jih je... Da, tam je življenje,
1707 V   |            razumela jih je... Da, tam je življenje, kjer ni ne tistih
1708 V   |              onkraj smrti... Lahko ji je bilo pri srcu; vzdigne si
1709 V   |          jarka, na ono stran... ~Tiho je bilo v mrtvašnici; komaj
1710 V   |           bilo v mrtvašnici; komaj se je časih zgenilo v spanju,
1711 V   |              v spanju, v sanjah. Tina je prižgala svečo na nočni
1712 V   |            poleg postelje. Iz predala je vzela zavoj užigalic in
1713 V   |               vzela zavoj užigalic in je delala počasi, nič se niso
1714 V   |             se niso tresle roke; nato je nasula rdeči prah v kozarec.
1715 V   |              v kozarec. Razpravila se je in je legla v posteljo,
1716 V   |          kozarec. Razpravila se je in je legla v posteljo, rumena
1717 V   |            trepetajoča svetloba sveče je padala na pozlačeno svetinjo
1718 V   |             njenem golem vratu. Snela je s stene malo črno razpelo
1719 V   |               malo črno razpelo in ga je pritisnila k ustnicam, desnica
1720 V   |        pritisnila k ustnicam, desnica je posegla po kozarcu. ~Na
1721 V   |           kozarcu. ~Na postelji, kjer je ležala Malči, je zašumelo. ~"
1722 V   |       postelji, kjer je ležala Malči, je zašumelo. ~"Tina!"  Vztrepetala
1723 V   |       zašumelo. ~"Tina!"  Vztrepetala je in se je ozrla. ~Malči je
1724 V   |                  Vztrepetala je in se je ozrla. ~Malči je sedela
1725 V   |             je in se je ozrla. ~Malči je sedela na postelji, zaspano
1726 V   |                 Ugasni svečo." ~Malči je legla; komaj so se bile
1727 V   |             so se vrnile sanje. ~Tina je bila vztrepetala in tresla
1728 V   |              vztrepetala in tresla se je še zmerom; tresel se je
1729 V   |               je še zmerom; tresel se je ves život, roka je tipala,
1730 V   |          tresel se je ves život, roka je tipala, komaj je bila toliko
1731 V   |          život, roka je tipala, komaj je bila toliko močna, da je
1732 V   |              je bila toliko močna, da je mogla držati polni kozarec. ~
1733 V   |         kozarec. ~Počasi in polglasno je molila Tina očenaš, zatisnila
1734 V   |         molila Tina očenaš, zatisnila je oči in je izpila do dna... ~
1735 V   |           očenaš, zatisnila je oči in je izpila do dna... ~Zjutraj
1736 V   |           Cecilija in zdravnik, ki se je smejal blagohotno. ~"Neumni
1737 V   |              nesite jo dol!" ~Tina se je zavedla. Neizmerna groza
1738 V   |              zavedla. Neizmerna groza je bila v njenih očeh: še so
1739 V   |               tam v vrsti, mrtvašnica je večna. ~Sestra Cecilija
1740 V   |          Cecilija in sestra Agata, ki je bila prišla iz sosednje
1741 V   |               sta jo nesli dol. Malči je sedela na postelji in je
1742 V   |              je sedela na postelji in je držala v roki skodelico
1743 V   |           skodelico kave. "Klicala me je ponoči," je omenila z mirnim,
1744 V   |                Klicala me je ponoči," je omenila z mirnim, skoro
1745 V   |              vedela, da misli odtod," je dejala Brigita in je srebala
1746 V   |          odtod," je dejala Brigita in je srebala kavo, v roki pa
1747 V   |               srebala kavo, v roki pa je držala veliko žemljo... ~
1748 V   |          veliko žemljo... ~Znočilo se je in pozabile so nanjo. Tina
1749 V   |              se ni vrnila več; ali ko je ležal nekoč pozneje otrok
1750 V   |            otrok na njeni postelji in je ugledal ponoči strahom sive
1751 V   |        strahom sive stene mrtvašnice, je strmelo vanj dvoje velikih
1752 V   |          groze in trpljenja... ~Zunaj je bil mraz in je bila noč;
1753 V   |                  Zunaj je bil mraz in je bila noč; življenje, zaničevano
1754 V   |     zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo mimo; brezzoba, osorna
1755 V   |               brezzoba, osorna starka je šla godrnjaje mimo in je
1756 V   |              je šla godrnjaje mimo in je rožljala z molkom. ~
1757 VI  |                       VI  Še malo dni je bilo do Božiča. In takrat
1758 VI  |               gostje k Lojzki. Prišel je najprej elegantno oblečen
1759 VI  |           gorek kožuh zavit; držal se je malo sključeno, njegove
1760 VI  |             bile zelo tanke, na glavi je bilo le še malo las, skrbno
1761 VI  |       počesanih preko pleše; in obraz je bil rumen, ves zgrbljen.
1762 VI  |             ves zgrbljen. Smehljal se je sladko, sklonil se je k
1763 VI  |              se je sladko, sklonil se je k Lojzki in jo je poljubil
1764 VI  |          sklonil se je k Lojzki in jo je poljubil na ustnice in na
1765 VI  |              ustnice in na lica. Nato je vprašal Lojzko, če bi šla
1766 VI  |             domov za praznike. ~"Ne!" je odgovorila Lojzka tako mirno
1767 VI  |             da ni vprašal dalje in se je kmalu poslovil. ~Prišla
1768 VI  |               kmalu poslovil. ~Prišla je drugi dan elegantna dama.
1769 VI  |            dan elegantna dama. Dihala je težko, govorila je hlastno
1770 VI  |             Dihala je težko, govorila je hlastno in razmišljeno,
1771 VI  |               razmišljeno, slačila si je rokavice in jih spet natikala,
1772 VI  |             spet natikala, ozirala se je, kakor da bi pričakovala
1773 VI  |         pričakovala nekoga. Pogledala je Lojzko z dolgim pazljivim
1774 VI  |             glave do nog in pogled se je ustavil naposled na copatah. ~"
1775 VI  |              nič boljše?" Okrenila se je dama k sestri Ceciliji. "
1776 VI  |             sestri Ceciliji. "Kako pa je z nogami? Kaj ne bo nikoli
1777 VI  |          Zakaj govori o nogah? Kdo ji je dal pravico? Zase naj se
1778 VI  |               svoj rdeči nos... Kadar je opravila z nogami, tedaj
1779 VI  |          izpraševala ljudi: "No, kako je z nogami?" ~Sestra Cecilija
1780 VI  |             nogami?" ~Sestra Cecilija je skomizgnila z rameni in
1781 VI  |                 Čudna bolnišnica!" se je razjezila dama in nato je
1782 VI  |             je razjezila dama in nato je vprašala Lojzko, če bi šla
1783 VI  |             za praznike domov. ~"Ne!" je odgovorila Lojzka in se
1784 VI  |               ozrla na mater. Dama si je hlastno natikala rokavice,
1785 VI  |          natikala rokavice, stopicala je, ozirala se je in šla je
1786 VI  |              stopicala je, ozirala se je in šla je naposled. ~Lojzka
1787 VI  |              je, ozirala se je in šla je naposled. ~Lojzka je vedela,
1788 VI  |              šla je naposled. ~Lojzka je vedela, zakaj ni hotela
1789 VI  |          obrvi so se strnile. ~Videla je dom, ki je bil lep, pač
1790 VI  |           strnile. ~Videla je dom, ki je bil lep, pač lepši od te
1791 VI  |             so bile preproge in sedel je človek na širokih, blazinastih
1792 VI  |             blazinastih stolih, ležal je na mehkih zofah in mirna
1793 VI  |             in mirna zaspana svetloba je prihajala tiho skozi visoko
1794 VI  |              so segali do tal. V kotu je stala majhna mizica in na
1795 VI  |             utrudljiv, uspavajoč vonj je ležal v sobi. Lepa je bila
1796 VI  |            vonj je ležal v sobi. Lepa je bila soba, ali vsa oskrunjena,
1797 VI  |             misli in zlih besed. ~Oče je bil malokdaj doma, ali kadar
1798 VI  |              malokdaj doma, ali kadar je prišel, je bil njegov obraz
1799 VI  |            doma, ali kadar je prišel, je bil njegov obraz osoren,
1800 VI  |           njegov obraz osoren, gledal je hudobno in prav tako hudobno
1801 VI  |          hudobno in prav tako hudobno je gledala mati. Sedela sta
1802 VI  |          Sedela sta za mizo, svetilka je gorela med njima. Oče je
1803 VI  |              je gorela med njima. Oče je izpregovoril besedo, čisto
1804 VI  |              siloma iz umazanih prsi, je bila kakor ostuden pljunek;
1805 VI  |             ni razumela od začetka in je jokala; pozneje pa je razumela,
1806 VI  |              in je jokala; pozneje pa je razumela, njena lica so
1807 VI  |      ljubeznjiva. "Moja sladka Mimi!" je dejal tedaj oče in je pobožal
1808 VI  |                 je dejal tedaj oče in je pobožal mater po roki, po
1809 VI  |               po licu. "Moj falotek!" je dejala mati in se je smehljala
1810 VI  |        falotek!" je dejala mati in se je smehljala cukreno. Obadva
1811 VI  |       stisnjenimi pestmi. ~Zgodilo se je mnogokdaj, da je šla mati
1812 VI  |           Zgodilo se je mnogokdaj, da je šla mati odpirat duri in
1813 VI  |              šla mati odpirat duri in je prišel tiho in s strahom
1814 VI  |             bil zmerom isti; prihajal je vsaki nekaj časa in potem
1815 VI  |             vsaki nekaj časa in potem je nehal; mnogo jih je bilo.
1816 VI  |             potem je nehal; mnogo jih je bilo. Mati je prinesla vina
1817 VI  |               mnogo jih je bilo. Mati je prinesla vina na mizo. Oblečena
1818 VI  |       prinesla vina na mizo. Oblečena je bila v lahko, svetlo domačo
1819 VI  |              bile gole, tudi na prsih je bila halja odprta in videla
1820 VI  |             halja odprta in videla se je bela polt. Sedela sta tesno
1821 VI  |             in sta se smejala, gospod je ovil roko materi okoli vratu,
1822 VI  |               okoli vratu, drugo roko je položil na njeno nogo, ki
1823 VI  |          položil na njeno nogo, ki se je stiskala k njemu. ~"Ali
1824 VI  |                 Ali bi vina, Lojzka?" je vprašala mati. ~"Ne maram!"
1825 VI  |           vprašala mati. ~"Ne maram!" je odgovorila Lojzka, ki je
1826 VI  |              je odgovorila Lojzka, ki je ležala na blazinastem stolu
1827 VI  |               blazinastem stolu in se je igrala s knjigami. ~Zašepetal
1828 VI  |         igrala s knjigami. ~Zašepetal je gospod: "Ali ne bi bilo
1829 VI  |         Lojzka ni razumela, nagnil se je bil materi k ušesu, ali
1830 VI  |           materi k ušesu, ali mati se je zasmejala. ~"Otrok ne vidi
1831 VI  |             ne govori nič..." ~Sedela je tam pol v njegovem naročju,
1832 VI  |              v njegovem naročju, noga je bila gola do nad kolena.
1833 VI  |           gola do nad kolena. V obraz je bila zardela, mokre so bile
1834 VI  |              so bile oči. Zavzdihnila je, sklonila se je k njemu
1835 VI  |           Zavzdihnila je, sklonila se je k njemu še bližje, glava
1836 VI  |             njemu še bližje, glava se je pritisnila na njegove prsi. ~"
1837 VI  |               njegove prsi. ~"Idiva!" je dejal gospod. ~Šla sta v
1838 VI  |             so bile priprte in Lojzka je slišala nerazločen šum,
1839 VI  |             sopenje. Z veliko silo ji je bušila kri v lica, sram
1840 VI  |            bušila kri v lica, sram jo je bilo in ni vedela zakaj,
1841 VI  |              vedela zakaj, zakrila si je obraz. Ko sta se vrnila
1842 VI  |             doteknile ustnic. ~Prišel je časih oče pijan domov in
1843 VI  |              časih oče pijan domov in je objemal mater. Mati se je
1844 VI  |             je objemal mater. Mati se je spočetka branila, ali kmalu
1845 VI  |               tudi njej in smejala se je na glas. Lojzka je legla
1846 VI  |         smejala se je na glas. Lojzka je legla na zofo in se je odela
1847 VI  |         Lojzka je legla na zofo in se je odela preko glave, da bi
1848 VI  |             jo razodeval hudoben duh, je padala odeja zmerom raz
1849 VI  |              zmerom raz oči in Lojzka je gledala izza polzatisnjenih
1850 VI  |   polzatisnjenih trepalnic; v lica jo je žgalo, ali v životu ji je
1851 VI  |             je žgalo, ali v životu ji je bilo slabo, vzdigalo se
1852 VI  |               bilo slabo, vzdigalo se je proti grlu, kakor da bi
1853 VI  |              gnusno tekočino.  Poleti je šla mati mnogokdaj z doma;
1854 VI  |               mnogokdaj z doma; ostal je samo oče, ker je moral v
1855 VI  |                ostal je samo oče, ker je moral v pisarnico, in služkinja
1856 VI  |               pisarnico, in služkinja je ostala, ki je bila grda
1857 VI  |               služkinja je ostala, ki je bila grda in čemerna. In
1858 VI  |             grda in čemerna. In tedaj je prihajal oče s tujimi ženskami
1859 VI  |          tujimi ženskami domov. Nekoč je prišla z njim boječa, siromašno
1860 VI  |               štirinajstletna; v roki je nosila košek cvetic, kakor
1861 VI  |             in po gostilnicah. Prišla je in je ostala pri durih ter
1862 VI  |             gostilnicah. Prišla je in je ostala pri durih ter se
1863 VI  |               ostala pri durih ter se je ozirala na Lojzko, ki je
1864 VI  |              je ozirala na Lojzko, ki je ležala na zofi, že slečena
1865 VI  |              slečena in odeta. Oče se je zasmejal in jo je prijel
1866 VI  |              Oče se je zasmejal in jo je prijel za roko. ~"No, le
1867 VI  |              se me ne boj!" ~Komaj se je malo branila, oči so gledale
1868 VI  |            oči so gledale plašno, šla je z njim, sedla je k njemu
1869 VI  |          plašno, šla je z njim, sedla je k njemu na zofo. Odmašil
1870 VI  |              k njemu na zofo. Odmašil je steklenico, točil je vina. ~"
1871 VI  |          Odmašil je steklenico, točil je vina. ~"Pij!"  Lojzka bi
1872 VI  |              v posteljo!" ~Ali punčka je pila. Z drobno boječo roko
1873 VI  |            pila. Z drobno boječo roko je prijela kozarec, malo je
1874 VI  |              je prijela kozarec, malo je zatisnila oči in je pila;
1875 VI  |              malo je zatisnila oči in je pila; oče ji je gledal v
1876 VI  |      zatisnila oči in je pila; oče ji je gledal v obraz s predrznimi
1877 VI  |               s predrznimi očmi, smeh je bil na njegovih ustnicah,
1878 VI  |              v rumena, zgrbljena lica je bila šinila kaplja krvi.
1879 VI  |          šinila kaplja krvi. Objel jo je, posadil jo je bližje k
1880 VI  |               Objel jo je, posadil jo je bližje k sebi, posadil si
1881 VI  |          bližje k sebi, posadil si jo je naposled v naročje. In punčka
1882 VI  |         naposled v naročje. In punčka je pila, že so bila rdeča njena
1883 VI  |            kakor so rdela njena lica, je ginila iz njegovih tista
1884 VI  |        njegovih tista kaplja krvi, ki je bila šinila vanje. Suha
1885 VI  |             in oči so gorele. ~Lojzka je gledala, tresla se je, odprla
1886 VI  |          Lojzka je gledala, tresla se je, odprla je bila čisto oči,
1887 VI  |         gledala, tresla se je, odprla je bila čisto oči, zato da
1888 VI  |               se prestrašil -- ali ni je videl, smejal se je in je
1889 VI  |            ali ni je videl, smejal se je in je slačil punčko, ki
1890 VI  |             je videl, smejal se je in je slačil punčko, ki je ležala
1891 VI  |               in je slačil punčko, ki je ležala v njegovem naročju
1892 VI  |              v njegovem naročju in se je smejala sunkoma, pijana,
1893 VI  |                pol nezavestna. Lojzka je videla, da so bile nogavice
1894 VI  |              z navadno vrvico: videla je, da je bila uboga srajčka
1895 VI  |         navadno vrvico: videla je, da je bila uboga srajčka vsa umazana
1896 VI  |           umazana in zašita; ali telo je bilo belo in nežno, komaj
1897 VI  |              mlade prsi... ~Lojzki se je zazibalo pred očmi, obrnila
1898 VI  |        zazibalo pred očmi, obrnila se je k steni, kakor da bi ji
1899 VI  |               preko glave -- izginilo je vse in vzbudila se je šele
1900 VI  |        izginilo je vse in vzbudila se je šele pozno v noč; bilo ji
1901 VI  |             šele pozno v noč; bilo ji je težko in slabo in iskala
1902 VI  |              težko in slabo in iskala je vode v temi... ~Nekoč sta
1903 VI  |             se sprla oče in mati; oče je udaril mater s pestjo v
1904 VI  |               pestjo v obraz, mati mu je razpraskala lica z nohtovi.
1905 VI  |              Nato sta se ločila; mati je napolnila kovčke in je šla.
1906 VI  |           mati je napolnila kovčke in je šla. Toda vrnila se je kmalu,
1907 VI  |             in je šla. Toda vrnila se je kmalu, oče sam je bil šel
1908 VI  |           vrnila se je kmalu, oče sam je bil šel ponjo. Takoj prvi
1909 VI  |          ponjo. Takoj prvi dan, ko se je vrnila, sta si stala nasproti
1910 VI  |              narazen nista mogla; šel je oče, šla je mati, ali obadva
1911 VI  |          nista mogla; šel je oče, šla je mati, ali obadva sta se
1912 VI  |             sta se vračala na dom, ki je bil do vrha oskrunjen in
1913 VI  |            opljuvan, in baš zato, ker je bil oskrunjen. ~Zdravnik
1914 VI  |               oskrunjen. ~Zdravnik pa je bil blag človek; ozrl se
1915 VI  |              bil blag človek; ozrl se je malo naokoli in je videl,
1916 VI  |            ozrl se je malo naokoli in je videl, kako je bilo opljuvano
1917 VI  |             naokoli in je videl, kako je bilo opljuvano na preprogah,
1918 VI  |             tapetah, na zofah in tako je ukazal, da mora Lojzka v
1919 VI  |             Lojzka v bolnišnico. Mati je zajokala, ali komaj so prišle
1920 VI  |           prišle iz oči drobne solze, je zadonela godba na cesti
1921 VI  |       zadonela godba na cesti in mati je pohitela k oknu... ~O Božiču
1922 VI  |               bíla s pestjo. Dobivala je ob praznikih slaščic, kolačev,
1923 VI  |          pomaranč, piruhov; razdelila je vse med tovarišice, sama
1924 VI  |             se zaprle duri; življenje je šlo in oči so gledale za
1925 VI  |    zaničevanja. ~"Zakaj nečeš domov?" je vprašala Brigita. ~Lojzka
1926 VI  |          vprašala Brigita. ~Lojzka se je komaj ozrla in ni odgovorila.
1927 VI  |              dom, v veliko hišo, kjer je vseh sladkosti dovolj. Zakaj
1928 VI  |            dovolj. Zakaj tudi Brigita je nagnila glavo in je poslušala,
1929 VI  |           Brigita je nagnila glavo in je poslušala, kadar je šlo
1930 VI  |          glavo in je poslušala, kadar je šlo življenje mimo, zdrznila
1931 VI  |           življenje mimo, zdrznila se je in bi ubogala, kadar je
1932 VI  |               je in bi ubogala, kadar je šla zunaj mimo okna starka
1933 VI  |             zunaj mimo okna starka in je vabila... Ali Brigitin dom
1934 VI  |             dom ni bil lep. Tam nekje je bil v predmestju, kjer so
1935 VI  |              dveh vlažnih sobah, kjer je bilo vse temno, mrzlo, neprijazno.
1936 VI  |            neprijazno. Komaj na večer je posijalo malo sonce, ali
1937 VI  |              malo sonce, ali izginilo je takoj za visoko streho,
1938 VI  |         visoko streho, zakaj dvorišče je bilo ozko in na vseh straneh
1939 VI  |            ozko in na vseh straneh se je vzdigalo silno zidovje. ~
1940 VI  |           silno zidovje. ~Mnogo ljudi je stanovalo v tistih dveh
1941 VI  |             sobe pijanega človeka, ki je bil ranjen z nožem. Petero
1942 VI  |         ranjen z nožem. Petero moških je bilo, vsi sami delavci;
1943 VI  |              delavci; eden izmed njih je imel pri sebi tudi ljubico
1944 VI  |          ljubico in otroka, ali otrok je bil bolehav in je kmalu
1945 VI  |               otrok je bil bolehav in je kmalu umrl. Brigitina mati
1946 VI  |            kmalu umrl. Brigitina mati je bila krepka in lepa žena;
1947 VI  |              ni delala veliko; sedela je za mizo in se je veselo
1948 VI  |               sedela je za mizo in se je veselo razgovarjala, popoludne
1949 VI  |               razgovarjala, popoludne je spala. Oče je bil suh, bled
1950 VI  |               popoludne je spala. Oče je bil suh, bled in plašljiv,
1951 VI  |               bled in plašljiv, hodil je s sklonjeno glavo in je
1952 VI  |               je s sklonjeno glavo in je govoril malo; delal je ves
1953 VI  |             in je govoril malo; delal je ves dan in denar, ki ga
1954 VI  |               ves dan in denar, ki ga je zaslužil, je dal materi.
1955 VI  |             denar, ki ga je zaslužil, je dal materi. Časih -- v soboto,
1956 VI  |              Časih -- v soboto, kadar je bilo veliko denarja pri
1957 VI  |            harmoniko in plesali. Pila je tudi Brigita, sedela je
1958 VI  |               je tudi Brigita, sedela je na postelji in je gledala
1959 VI  |              sedela je na postelji in je gledala in se je smejala.
1960 VI  |          postelji in je gledala in se je smejala. Ko je bilo že pozno,
1961 VI  |          gledala in se je smejala. Ko je bilo že pozno, so objemali
1962 VI  |               jo poljubovali, in mati je bila vesela, vsa rdeča je
1963 VI  |             je bila vesela, vsa rdeča je bila v obraz in se je smejala
1964 VI  |           rdeča je bila v obraz in se je smejala zvonko. In potem
1965 VI  |              zaprli duri in slišal se je čuden krik, smeh, ropotalo
1966 VI  |            čuden krik, smeh, ropotalo je in se prevračalo. Oče je
1967 VI  |              je in se prevračalo. Oče je ostal pri Brigiti, bled
1968 VI  |               ostal pri Brigiti, bled je bil in oči so se svetile
1969 VI  |               se svetile čudno. Hodil je po sobi kakor pijan, nato
1970 VI  |             po sobi kakor pijan, nato je legel, toda ni zaspal, ker
1971 VI  |            legel, toda ni zaspal, ker je videla Brigita, kako so
1972 VI  |               oči... Nekaj čudnega se je zgodilo nekoč. Zvečer je
1973 VI  |              je zgodilo nekoč. Zvečer je bilo, ko so se vračali delavci
1974 VI  |             vračali delavci in prišel je tudi Franc, kovač; velik
1975 VI  |            kovač; velik in močan fant je bil, roke je imel črne.
1976 VI  |               močan fant je bil, roke je imel črne. Prišel je in
1977 VI  |             roke je imel črne. Prišel je in mati ga je pozdravila
1978 VI  |            črne. Prišel je in mati ga je pozdravila prijazno, prinesla
1979 VI  |      pozdravila prijazno, prinesla mu je večerjo in sta sedela in
1980 VI  |              in večerjala. Po večerji je slekla mati bluzo, da so
1981 VI  |       prikazale gole roke in Franc jo je objel in jo je poljubljal
1982 VI  |               Franc jo je objel in jo je poljubljal in tudi ona mu
1983 VI  |             poljubljal in tudi ona mu je položila obe goli roki okoli
1984 VI  |           goli roki okoli vratu. Nato je legla mati na posteljo,
1985 VI  |              posteljo, na odejo in se je smejala na glas, roke je
1986 VI  |              je smejala na glas, roke je bila položila pod glavo
1987 VI  |              se odprle duri in prišel je oče. Mati se ni zgenila,
1988 VI  |               se ni zgenila, ozrla se je komaj in je dejala: "Zunaj
1989 VI  |         zgenila, ozrla se je komaj in je dejala: "Zunaj imaš večerjo,
1990 VI  |          večerjo, pa tam jej!" Oče se je okrenil, ali ko je bil že
1991 VI  |             Oče se je okrenil, ali ko je bil že pri durih, se je
1992 VI  |               je bil že pri durih, se je vrnil, zibal se je, kakor
1993 VI  |          durih, se je vrnil, zibal se je, kakor da bi bil pijan,
1994 VI  |               da bi bil pijan, stopil je k Francu in Franc je zakričal
1995 VI  |           stopil je k Francu in Franc je zakričal in je sunil očeta
1996 VI  |               in Franc je zakričal in je sunil očeta v prsa, da je
1997 VI  |             je sunil očeta v prsa, da je udaril ob steno, potem pa
1998 VI  |          udaril ob steno, potem pa se je zgrudil tudi sam in vse
1999 VI  |            tudi sam in vse polno krvi je bilo na tleh. Mati je skočila
2000 VI  |            krvi je bilo na tleh. Mati je skočila s postelje, vpila