| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasnilo 1 jasno 8 jaz 16 je 3045 jé 1 jecah 1 jecale 2 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 3045 je 1493 in 1149 se 785 so | Ivan Cankar Hiša Marije Pomocnice IntraText - Concordances je |
Part
2001 VI | skočila s postelje, vpila je "Franc! Franc!" in je pokleknila 2002 VI | vpila je "Franc! Franc!" in je pokleknila k njemu. Nato 2003 VI | pokleknila k njemu. Nato je hipoma utihnila, vstala 2004 VI | hipoma utihnila, vstala je in je šla počasi proti očetu, 2005 VI | hipoma utihnila, vstala je in je šla počasi proti očetu, 2006 VI | šla počasi proti očetu, ki je stal ob steni in se je tresel 2007 VI | ki je stal ob steni in se je tresel od strahu in je iztegal 2008 VI | se je tresel od strahu in je iztegal roke, da bi se branil. 2009 VI | ni udarila, samo pokazala je s prstom proti durim in 2010 VI | prstom proti durim in oče je šel. Že je bilo mnogo ljudi, 2011 VI | durim in oče je šel. Že je bilo mnogo ljudi, tudi zdravnik 2012 VI | mnogo ljudi, tudi zdravnik je prišel, nepokoj in hrup 2013 VI | prišel, nepokoj in hrup je bil pozno v noč... Franc 2014 VI | pozno v noč... Franc se je vrnil čez nekaj tednov, 2015 VI | zmerom bolj. Živ in jasen pa je bil v njenem srcu tisti 2016 VI | njenem srcu tisti večer, ko je doživela čudno radost, grozno 2017 VI | in lepo obenem. Stanoval je tam delavec, grd in slaboten 2018 VI | nerodne, kakor opičje, malo je govoril, kadar so bili drugi 2019 VI | veseli, umikal in skrival se je njegov nestalni pogled. 2020 VI | nestalni pogled. Samo nekoč je videla Brigita, da se je 2021 VI | je videla Brigita, da se je vzbudilo življenje v njem; 2022 VI | vzbudilo življenje v njem; sam je bil doma in je sedel za 2023 VI | njem; sam je bil doma in je sedel za mizo, ko je prišla 2024 VI | in je sedel za mizo, ko je prišla iz druge sobe delavčeva 2025 VI | debela, neokretna ženska, ki je bila zmerom umazana in nemarno 2026 VI | in nemarno oblečena; šla je mimo mize, on pa je nenadoma 2027 VI | šla je mimo mize, on pa je nenadoma iztegnil dolgo 2028 VI | iztegnil dolgo roko, potegnil je žensko k sebi in ji je pričel 2029 VI | potegnil je žensko k sebi in ji je pričel trgati bluzo na prsih, 2030 VI | bluzo na prsih, tako da je bila hipoma vsa razgaljena. 2031 VI | hipoma vsa razgaljena. Stala je in se je čudila in ni rekla 2032 VI | razgaljena. Stala je in se je čudila in ni rekla drugega 2033 VI | kakor: "No! no!" On pa jo je prijel in jo je sunil v 2034 VI | On pa jo je prijel in jo je sunil v drugo sobo, nič 2035 VI | ni zaprl za sabo. Ko se je vrnila ženska, se je smejala 2036 VI | se je vrnila ženska, se je smejala in se je čudila 2037 VI | ženska, se je smejala in se je čudila še zmerom: "Kakšen 2038 VI | Kakšna žival!" Smejala se je potihoma in je šla v kuhinjo... 2039 VI | Smejala se je potihoma in je šla v kuhinjo... Ob nedeljah 2040 VI | v kuhinjo... Ob nedeljah je bila Brigita sama doma, 2041 VI | Zaklenili so jo v sobo in ležala je na postelji in je mislila 2042 VI | ležala je na postelji in je mislila veliko in tudi jokala 2043 VI | mislila veliko in tudi jokala je, kadar se je nočilo in je 2044 VI | tudi jokala je, kadar se je nočilo in je bilo v sobi 2045 VI | je, kadar se je nočilo in je bilo v sobi pusto in tiho. 2046 VI | Samo dolgoroki delavec je prišel časih, šel je preko 2047 VI | delavec je prišel časih, šel je preko sobe s sklonjeno glavo, 2048 VI | glavo, ni se nič ozrl in je šel spat. Tako je bilo tedaj, 2049 VI | ozrl in je šel spat. Tako je bilo tedaj, tisti večer, 2050 VI | tedaj, tisti večer, ko se je še dremotno svetilo visoko 2051 VI | visoko tam na strehi in je ugasnilo in je legel samoten 2052 VI | strehi in je ugasnilo in je legel samoten mrak. Brigita 2053 VI | legel samoten mrak. Brigita je bila žalostna; mislila je 2054 VI | je bila žalostna; mislila je na onega človeka, ki ni 2055 VI | človeka, ki ni veroval, da je Mati božja in je umrl kakor 2056 VI | veroval, da je Mati božja in je umrl kakor pogan. Takrat 2057 VI | umrl kakor pogan. Takrat je prišel dolgoroki delavec 2058 VI | dolgoroki delavec in ko je šel drugič mimo, je postal 2059 VI | in ko je šel drugič mimo, je postal ob postelji. Glava 2060 VI | postal ob postelji. Glava mu je klonila, oči so gledale 2061 VI | so plamtele. Brigita mu je strmela v obraz kakor začarana 2062 VI | obraz kakor začarana in se je tresla. Tako je stopil k 2063 VI | začarana in se je tresla. Tako je stopil k nji, vrgel je odejo 2064 VI | Tako je stopil k nji, vrgel je odejo na tla in se je sklonil 2065 VI | vrgel je odejo na tla in se je sklonil globoko. Na postelji 2066 VI | sklonil globoko. Na postelji je ležalo mlado telo, nelepo 2067 VI | nelepo in grbavo, in vilo se je in je trepetalo, prsi so 2068 VI | grbavo, in vilo se je in je trepetalo, prsi so ječale... 2069 VI | njene oči za njim, koder je hodil, bale so se in so 2070 VI | nikoli več. ~Vzbudila se je časih Brigita ponoči, spominjala 2071 VI | Brigita ponoči, spominjala se je in vztrepetal je ves život; 2072 VI | spominjala se je in vztrepetal je ves život; roke so se stiskale 2073 VI | stiskale k telesu, tresla se je od nerazumljive divje slasti 2074 VI | kakor tisti večer... Želela je Brigita in ni vedela česa -- 2075 VI | vedela česa -- tam zunaj je šlo življenje mimo in je 2076 VI | je šlo življenje mimo in je vabilo. V njenih očeh je 2077 VI | je vabilo. V njenih očeh je bilo zapisano hrepenenje 2078 VI | hrepenenje in na obrazu je bil zapisan greh, govoril 2079 VI | bil zapisan greh, govoril je iz njenih besed. Zato so 2080 VI | so se ji umikale in so se je bale,; nečist je bil njen 2081 VI | in so se je bale,; nečist je bil njen obraz, grda je 2082 VI | je bil njen obraz, grda je bila in grbava, kakor starka, 2083 VI | grbava, kakor starka, ki je šla mimo in je gledala skozi 2084 VI | starka, ki je šla mimo in je gledala skozi okno ob zimskih 2085 VI | ni hotela domov. Prišla je mati, da bi jo vabila, Malči 2086 VI | bi jo vabila, Malči pa se je skoro prestrašila. Tako 2087 VI | prestrašila. Tako daleč je bil že dom in izgubljal 2088 VI | bil že dom in izgubljal se je zmerom dalj v daljavo, komaj 2089 VI | In kadar so ga ugledale, je bilo srce vse polno sočutja, 2090 VI | polno sočutja, stisnilo se je in je zabolelo... Da, tam 2091 VI | sočutja, stisnilo se je in je zabolelo... Da, tam na mizi 2092 VI | svetilka zaspano, pozno je že, morda že polnoči. Na 2093 VI | leži mali brat, razodet je in poten, polodprta usta 2094 VI | usta sopejo težko; zdaj je zavzdihnil, zdrznil se je 2095 VI | je zavzdihnil, zdrznil se je v spanju. Za mizo sedi mati 2096 VI | neprestano. Ali postala je roka, oči strme in ne vidijo 2097 VI | strug na licih... Daleč je bilo to, ni bil več dom; 2098 VI | izgubljenih... Nekoč pa je bilo doma veselo in prazniško. 2099 VI | veselo in prazniško. Prišel je k njim mlad in lepo oblečen 2100 VI | lepo oblečen človek; vesel je bil zmerom in glasan, pomlad 2101 VI | zmerom in glasan, pomlad je prišla v hišo z njim. Mati 2102 VI | prišla v hišo z njim. Mati se je vsa izpremenila; njene oči 2103 VI | nikoli prej, oblačila se je lepo, nosila je doma lepe 2104 VI | oblačila se je lepo, nosila je doma lepe čeveljčke s pentljo, 2105 VI | čipkast predpasnik, in kadar je šla z doma in jo je spremljal 2106 VI | kadar je šla z doma in jo je spremljal mladi gospod, 2107 VI | spremljal mladi gospod, je imela na glavi klobuk z 2108 VI | pestjo. Ob nedeljah zvečer je bilo vino na mizi in ko 2109 VI | bilo vino na mizi in ko je bilo pozno, je kuhala mati 2110 VI | mizi in ko je bilo pozno, je kuhala mati čaj in potem 2111 VI | kuhala mati čaj in potem je šla z gospodom v izbico. 2112 VI | žvenketale čaše, čulo se je šepetanje dolgo v noč. Malči 2113 VI | šepetanje dolgo v noč. Malči je bila omamljena od vina, 2114 VI | čaja, od lepih misli in je zaspala kmalu. Ko se je 2115 VI | je zaspala kmalu. Ko se je vzbudila, je sedela mati 2116 VI | kmalu. Ko se je vzbudila, je sedela mati že za mizo; 2117 VI | bile kakor opaljene; delala je hitro in prestrašila se 2118 VI | hitro in prestrašila se je vselej, kadar je bíla ura 2119 VI | prestrašila se je vselej, kadar je bíla ura na steni; tako 2120 VI | ura na steni; tako jadrno je bežal čas... Prijela se 2121 VI | bežal čas... Prijela se je časih za glavo z obema rokama, 2122 VI | z obema rokama, ovila si je moker robec okoli čela. 2123 VI | njenih ust; celo ponoči, ko je sedela za mizo in je gorela 2124 VI | ko je sedela za mizo in je gorela svetilka, zunaj pa 2125 VI | gorela svetilka, zunaj pa se je že dvigala meglena zora, 2126 VI | že dvigala meglena zora, je bil nasmeh na razpaljenih 2127 VI | ni mogla zaspati, ker jo je skelela rana in takrat sta 2128 VI | šepetajočim glasom. Pripovedovala je mati, da je že čisto blizu 2129 VI | Pripovedovala je mati, da je že čisto blizu drugo življenje; 2130 VI | drugo življenje; ustavila se je roka za trenotek, udarilo 2131 VI | roka za trenotek, udarilo je bilo pač v čelu, v sencih 2132 VI | čelu, v sencih in mati se je prijela za glavo. "Tako 2133 VI | rabimo veliko in delati je treba... delati. Ko bi človek 2134 VI | gane več, kakor od svinca je... Kmalu bo drugače, Malči; 2135 VI | premislila natanko..." In mati je pripovedovala, kako misli 2136 VI | uravnati stanovanje. Vse je videla že tako jasno pred 2137 VI | zastorov, mirno sonce. Malči je poslušala vesela in ko je 2138 VI | je poslušala vesela in ko je zaspala, se je preselila 2139 VI | vesela in ko je zaspala, se je preselila v tiste gosposke 2140 VI | gosposke sobe; v lepem krilu je sedela na zofi, preproge 2141 VI | bile na tleh, od stropa je visel lestenec in na majhni 2142 VI | na majhni mizici, tako da je lahko posegla z roko, je 2143 VI | je lahko posegla z roko, je bil belo pogrnjen pleten 2144 VI | vrha poln slaščic... Prišel je Božič in je prišla Velika 2145 VI | slaščic... Prišel je Božič in je prišla Velika noč, mladi 2146 VI | Velika noč, mladi gospod pa je šel in se ni vrnil več. 2147 VI | in se ni vrnil več. Mati je jokala, ko se je poslavljal, 2148 VI | več. Mati je jokala, ko se je poslavljal, vse rdeče so 2149 VI | čudno pegasta; spremila ga je in ko se je vrnila, je jokala 2150 VI | spremila ga je in ko se je vrnila, je jokala še zmerom; 2151 VI | ga je in ko se je vrnila, je jokala še zmerom; tudi Malči 2152 VI | zmerom; tudi Malči samo je obšla žalost. Obljubil je 2153 VI | je obšla žalost. Obljubil je bil, da se povrne kmalu, 2154 VI | noč po njegovem slovesu je delala mati za mizo; solze 2155 VI | zavzdihnila ni. Ali nenadoma je zajokala na glas. "Nikoli 2156 VI | In res ni prišel. Mati se je žalostila, v svojem srcu 2157 VI | žalostila, v svojem srcu pa je mislila zmerom, da se vrne. 2158 VI | zmerom, da se vrne. Dolgo je že bilo, minilo je že leto, 2159 VI | Dolgo je že bilo, minilo je že leto, dvoje let je minilo; 2160 VI | minilo je že leto, dvoje let je minilo; zdrznila in je poslušala 2161 VI | let je minilo; zdrznila in je poslušala in je šla odpirat 2162 VI | zdrznila in je poslušala in je šla odpirat duri; zmerom 2163 VI | odpirat duri; zmerom še je slonela časih na večer ob 2164 VI | časih na večer ob oknu in je gledala z napetim pogledom, 2165 VI | napetim pogledom, kadar se je bližala od daleč nerazločna 2166 VI | moška postava -- toda zavil je človek v stransko ulico, 2167 VI | stransko ulico, Bog vedi kdo je bil... Lasjé so ji zdaj 2168 VI | ni več lepo oblačila; vse je ležalo v omari: rdeči čeveljčki 2169 VI | domov, samo v njenem spominu je bil še dom, v njenem srcu 2170 VI | ga ni bilo več. Trpljenje je tam zunaj, sama žalost in 2171 VI | trpljenje. V njenem srcu pa je ostala tista nejasna slika, 2172 VI | drugem življenju". Malči je upala na drugo življenje, 2173 VI | drugo življenje, ali upala je komaj zavedno, brez solza 2174 VI | solza in brez trpljenja. Tam je nebo jasno, neskončno, vse 2175 VI | nebo jasno, neskončno, vse je čisto mirno, neoskrunjeno; 2176 VII | VII Od vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in 2177 VII | so iz zimske zemlje. ~To je bil dan, ko se je rodil 2178 VII | zemlje. ~To je bil dan, ko se je rodil Človek in vsa srca 2179 VII | napotili, brezkončna procesija je bila. Vsi tisti, ki jih 2180 VII | bila. Vsi tisti, ki jih je bilo življenje s trdo pestjo, 2181 VII | naproti. Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar 2182 VII | nikogar ni pozabil, ki se mu je približal, vsem je delil 2183 VII | se mu je približal, vsem je delil dragocene darove. 2184 VII | zaupali vanj. Dar, ki jim ga je bil podelil, je bil vreden 2185 VII | ki jim ga je bil podelil, je bil vreden več, nego vsa 2186 VII | oskrunjena srca. Kogar se je dotaknila njegova usmiljena 2187 VII | njegova usmiljena roka, kogar je blagoslovil njegov pogled, 2188 VII | blagoslovil njegov pogled, tisti je izpregledal, padlo mu je 2189 VII | je izpregledal, padlo mu je breme raz ramena, lahke 2190 VII | njegove noge. Večni Človek mu je bil podelil večnost. Kadar 2191 VII | skeleli udarci življenja, je romalo srce k njemu, v deželo 2192 VII | in so vstajali. Trpljenje je praznovalo véliki praznik 2193 VII | so praznovali praznik, ko je nastopil Človek svojo veličastno 2194 VII | veselo ne vztrepetalo; komaj je razumelo radost, ki je kipela 2195 VII | komaj je razumelo radost, ki je kipela do vrha; komaj se 2196 VII | kipela do vrha; komaj se je zavedal zaničevani in zavrženi 2197 VII | zaničevani in zavrženi in bilo mu je kakor v sanjah, ko je slišal 2198 VII | mu je kakor v sanjah, ko je slišal tolažilne besede 2199 VII | slišal tolažilne besede in ko je začutil usmiljeno roko na 2200 VII | Polna solz, krvi in gnusobe je sôpla zemlja tam doli, v 2201 VII | temi; ali glej, tisto noč je vzplamtelo tisočero in tisočero 2202 VII | hodijo angeli po zemlji," je dejala Tončka. Vesel pokoj 2203 VII | dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetil se je 2204 VII | je bil v sobi, svetil se je v očeh in na licih, dihal 2205 VII | očeh in na licih, dihal je v zraku, prepregel je bil 2206 VII | dihal je v zraku, prepregel je bil bele stene. In vse so 2207 VII | napravljene. Pred njimi je gorela luč v rdečem kozarcu, 2208 VII | plameni. Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil 2209 VII | ki je visel od stropa, se je svetil v čudni, migljajoči 2210 VII | trepetajoči svetlobi in svetila se je tudi velika zvezda, ki je 2211 VII | je tudi velika zvezda, ki je bila nad betlehemskim hlevom. ~ 2212 VII | bili angeli v sobi... Bilo je tisto noč, kakor da so prišla 2213 VII | božja, mali ubogi Jezus, ki je ležal v jaslicah, in pastirji, 2214 VII | ki so klečali tam -- vse je bilo tako blizu in domače, 2215 VII | nedosegljive glorije. ~Šepetanje je bilo zmerom tišje, polagoma 2216 VII | trepalnice na oči, ali srce je bdelo. Zmerom bližje so 2217 VII | preselila so se v sobo. Tončka je ležala ob robu postelje 2218 VII | postelje na odeji, ena roka je bila pod glavo, druga na 2219 VII | druga na životu. In ko je ležala in so blodile veselo 2220 VII | blodile veselo vesele misli, je začutila, kako ji je dihnilo 2221 VII | misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica in vedela 2222 VII | dihnilo v lica in vedela je, da je šel angel mimo. Srečna 2223 VII | v lica in vedela je, da je šel angel mimo. Srečna je 2224 VII | je šel angel mimo. Srečna je bila in se je smehljala; 2225 VII | mimo. Srečna je bila in se je smehljala; če bi iztegnila 2226 VII | roke angelove. Tudi Malči je malo zadremala, ali ko je 2227 VII | je malo zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo 2228 VII | ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo: danilo se 2229 VII | zgodilo čudo: danilo se je, svetlilo, luč bela in mirna, 2230 VII | spomladanska mesečina, se je bila razlila po sobi; vsa 2231 VII | razlila po sobi; vsa soba je bila polna angelov in zadaj 2232 VII | angelov in zadaj na tronu je sedela Mati božja z Jezusom 2233 VII | naročju in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, 2234 VII | bele perotnice usmiljenke je imela na glavi. ~Zazvonilo 2235 VII | imela na glavi. ~Zazvonilo je v kapelici, ali kakor od 2236 VII | kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonjenje, bilo 2237 VII | prihajalo zvonjenje, bilo je kakor glas tistih sanj, 2238 VII | prihajale iz nebes; nato pa je zaklenkalo jasno in zvonko 2239 VII | vzdramile so se. Sestra Cecilija je napravila luč; oblačile 2240 VII | polsanjah in molčé, nato pa se je napotila procesija proti 2241 VII | težko sopeč, brez besede se je vila nočna procesija, tu 2242 VII | nočna procesija, tu tam se je zasvetila dremotna svetilka, 2243 VII | dremotna svetilka, razsvetlila je uboga majhna telesa, zavržena, 2244 VII | polne spoznanja. Že se je jasnilo od daleč: tam je 2245 VII | je jasnilo od daleč: tam je bila luč in Kristus je bil 2246 VII | tam je bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti... ~ 2247 VII | mu šle naproti... ~Predno je sestra Cecilija zaprla duri, 2248 VII | sestra Cecilija zaprla duri, je vprašala Katico: "Ali naj 2249 VII | ostane svetlo?" ~"Ugasnite!" je odgovorila Katica. ~In v 2250 VII | odgovorila Katica. ~In v sobi je bila tema, komaj se je svetlikalo 2251 VII | sobi je bila tema, komaj se je svetlikalo malo od snega 2252 VII | snega tam zunaj, od neba, ki je bilo jasno in posuto z belimi 2253 VII | z belimi zvezdami. Kmalu je utihnilo na koridorju, daleč 2254 VII | utihnilo na koridorju, daleč je že bila procesija, samo 2255 VII | procesija, samo iz daljave se je slišalo žvenkljanje srebrnih 2256 VII | Sladek in skrivnosten šum je prihajal kakor iz katakomb, 2257 VII | novorojenemu Izveličarju... ~Tema je bila v sobi; svetlikalo 2258 VII | bila v sobi; svetlikalo se je belo od snega tam zunaj 2259 VII | in v ozkem kolobarju se je zibala na stropu rumena 2260 VII | rumena svetloba. ~Katica je bdela; ko je gledala po 2261 VII | svetloba. ~Katica je bdela; ko je gledala po sobi, je razločevala 2262 VII | ko je gledala po sobi, je razločevala polagoma bele 2263 VII | bele postelje, razločevala je tudi glave, ki so se premikale 2264 VII | premikale na vzglavju. Zasoplo je časih težko, zahropelo, 2265 VII | težko, zahropelo, zgenila se je odeja, roka se je vzdignila 2266 VII | zgenila se je odeja, roka se je vzdignila in je zamahnila 2267 VII | roka se je vzdignila in je zamahnila po zraku... Globoko 2268 VII | prišumele časih gor, in bilo je, kakor da bi stopali angeli 2269 VII | po žvenčečih tleh. ~Sama je hotela biti Katica in v 2270 VII | Katica in v temi, zato ker je bila žalostna ves večer. 2271 VII | glej, Katica..." Katica je vedela, kaj je mislila povedati 2272 VII | Katica je vedela, kaj je mislila povedati mati: " 2273 VII | iz tega suhega telesa, ki je komaj še kaplja krvi v njem. 2274 VII | sveto hostijo. Materina kri je v tem kruhu..." ~Doma pač 2275 VII | Sami otroci so v hiši, oče je v krčmi, mati bega, Bog 2276 VII | gledajo daleč nekam, gorko je v dušah, ki sanjajo. Ure 2277 VII | sanjajo. Ure potekajo, tema je, otroci čakajo matere in 2278 VII | čakajo matere in toplo jim je od veselega pričakovanja. 2279 VII | celó jabolk in orehov? Mraz je zunaj in led se drobi pod 2280 VII | pod nogami... ~Zadremala je in vse je bilo pred njo 2281 VII | Zadremala je in vse je bilo pred njo še bolj jasno, 2282 VII | dobro. Zakaj toplo in dobro je tukaj in vsega je dovolj... 2283 VII | dobro je tukaj in vsega je dovolj... K sebi bi poklicala 2284 VII | poklicala mater -- in zaklicala je, da je čula v polsanjah 2285 VII | mater -- in zaklicala je, da je čula v polsanjah svoj glas 2286 VII | polsanjah svoj glas in se je za hip vzdramila. Tiho je 2287 VII | je za hip vzdramila. Tiho je bilo; mirno in dremotno 2288 VII | Zatisnile so se oči in vse je bilo pred njo jasno in čisto 2289 VII | in čisto telesno... Mati je bila trudna, zakaj begala 2290 VII | bila trudna, zakaj begala je ves večer, vse dolgo leto 2291 VII | dolgo življenje. Trudna je bila, legla je in je zaspala; 2292 VII | življenje. Trudna je bila, legla je in je zaspala; njen obraz 2293 VII | Trudna je bila, legla je in je zaspala; njen obraz je bil 2294 VII | in je zaspala; njen obraz je bil bel in miren, celo smehljale 2295 VII | niso vedeli zakaj -- tema je bila v izbi in mraz je bilo, 2296 VII | tema je bila v izbi in mraz je bilo, mati je ležala mirno 2297 VII | izbi in mraz je bilo, mati je ležala mirno na postelji 2298 VII | so se odprle duri, prišel je oče. Dišal je po žganju 2299 VII | duri, prišel je oče. Dišal je po žganju in je postal med 2300 VII | oče. Dišal je po žganju in je postal med durmi. Oči se 2301 VII | privadile teme, -- ali ko je izpregledal, ko je spoznal, 2302 VII | ali ko je izpregledal, ko je spoznal, je skočil k postelji 2303 VII | izpregledal, ko je spoznal, je skočil k postelji in je 2304 VII | je skočil k postelji in je zakričal... ~Slišala je 2305 VII | je zakričal... ~Slišala je njegov krik, prestrašila 2306 VII | njegov krik, prestrašila se je in se je vzdramila vdrugič. 2307 VII | prestrašila se je in se je vzdramila vdrugič. Božične 2308 VII | luči na jaslicah. Komaj se je zavedla pesmi in dremotnih 2309 VII | odprle duri narahlo in prišla je mati. V dolgo volneno ruto 2310 VII | mati. V dolgo volneno ruto je bila zavita, upognjena je 2311 VII | je bila zavita, upognjena je bila in plašna kakor zmerom. 2312 VII | kakor zmerom. Ali njen obraz je bil čudobel in čudolepo 2313 VII | gladke in bele. Stopila je k postelji in se je smehljala, 2314 VII | Stopila je k postelji in se je smehljala, kakor se ni smehljala 2315 VII | nikoli. "Katica, danes ko je sveti dan, sem ti prinesla 2316 VII | nekaj lepega." In Katica je ugledala v njeni roki prelepo 2317 VII | da stopim še k tebi, ker je pri tebi tako lepo in prijetno, 2318 VII | te pobožam." Sklonila se je mati še nižje, doteknila 2319 VII | mati še nižje, doteknila se je z ustnicami Katice bolnih 2320 VII | angeli v sobo, mnogo jih je bilo, vsi so bili belo oblečeni, 2321 VII | oblečeni, prijazna luč se je razlila po sobi. "Ali so 2322 VII | sobi. "Ali so sanje, ali je resnica?" je mislila Katica. " 2323 VII | sanje, ali je resnica?" je mislila Katica. "Niso sanje, 2324 VII | so odprte; tu sem jaz, tu je postelja..." Tiho so hodili 2325 VII | obrazi so bili znani. To je Tončka, ki gleda veselo 2326 VII | velikimi slepimi očmi, in tam je Malči, ki ima tako nežen, 2327 VII | in celo Pavla, židovka je tam. Žarka svetloba je razlita 2328 VII | židovka je tam. Žarka svetloba je razlita naokoli in v svetlobi 2329 VII | šla z njimi. Zgenila se je in je zavzdihnila; ni mogla 2330 VII | njimi. Zgenila se je in je zavzdihnila; ni mogla vstati, 2331 VII | vstati, zableščalo se ji je. Tedaj se je zasvetilo dvoje 2332 VII | zableščalo se ji je. Tedaj se je zasvetilo dvoje belih perotnic 2333 VII | sredi sobe, vzdignila se je roka in luč je ugasnila. 2334 VII | vzdignila se je roka in luč je ugasnila. Stopali so mimo 2335 VII | se narahlo zaprle. Časih je še zašumelo na posteljah, 2336 VII | posteljah, zašepetalo; tiho je bilo, sveta noč je ležala 2337 VII | tiho je bilo, sveta noč je ležala na zemlji... ~Tudi 2338 VII | na zemlji... ~Tudi Malči je videla angela tisto noč 2339 VII | odprte trepalnice, da se ji je samo pisano bleščalo skozi 2340 VII | Odprle so se duri; prišel je v sobo angel, zeleno drevesce 2341 VII | sobo angel, zeleno drevesce je imel v roki. Postavil je 2342 VII | je imel v roki. Postavil je drevesce na mizo in okoli 2343 VII | drevesce na mizo in okoli je naložil polno lepih in sladkih 2344 VII | pomaranč, jabolk. Tako tiho je hodil, da ni bilo čuti koraka. 2345 VII | bilo čuti koraka. In ko je šel mimo, je bil njegov 2346 VII | koraka. In ko je šel mimo, je bil njegov obraz kakor obraz 2347 VII | Zasanjalo, zableščalo se je Reziki in zašepetala je 2348 VII | je Reziki in zašepetala je v polsanjah: "Angel je šel 2349 VII | zašepetala je v polsanjah: "Angel je šel po sobi!" -- "Angel 2350 VII | šel po sobi!" -- "Angel je šel po sobi!" je odgovorila 2351 VII | Angel je šel po sobi!" je odgovorila Malči in je zaspala... ~ 2352 VII | je odgovorila Malči in je zaspala... ~Veselo se je 2353 VII | je zaspala... ~Veselo se je zasmejalo, zalesketalo se 2354 VII | zasmejalo, zalesketalo se je sveto jutro v beli zimski 2355 VII | zimski svetlobi. In soba je bila polna glasnega veselja 2356 VII | lepih misli. Popoldne pa se je zgodilo nekaj čudovitega... ~ 2357 VII | kolačev in mesa, dišalo je po cveticah, po pomarančah 2358 VII | jabolkih, po svežem zraku, ki je bil zunaj in po tujih ljudeh. 2359 VII | nebogatih darov, ki jih je bil razpoložil ponoči angel 2360 VII | dišali drugače. ~Prišel je Rezikin oče, bled in slaboten, 2361 VII | slaboten, izmučen; bilo je, kakor da nosi na ramenih 2362 VII | težak križ, čigar črna senca je segala visoko proti stropu. 2363 VII | visoko proti stropu. Vstopil je, kakor berač v gosposko 2364 VII | upognjen, plašen. In vendar mu je lagalo ubogo beraško srce, 2365 VII | ubogo beraško srce, lagalo je o sočutju, lagalo je o svobodnem 2366 VII | lagalo je o sočutju, lagalo je o svobodnem in zdravem življenju, 2367 VII | in zdravem življenju, ki je zunaj. Tako je lagalo lepo 2368 VII | življenju, ki je zunaj. Tako je lagalo lepo rdeče jabolko, 2369 VII | lepo rdeče jabolko, ki ga je prinesel, tudi pomaranča 2370 VII | prinesel, tudi pomaranča je lagala, ki jo je bil kupil 2371 VII | pomaranča je lagala, ki jo je bil kupil za denar siromaka, 2372 VII | sočutne ljubezni. In Reziki se je oče smilil. Bolan je bil 2373 VII | se je oče smilil. Bolan je bil in ubog in uklenjen, 2374 VII | in ubog in uklenjen, ko je bila ona zdrava in svobodna. 2375 VII | zdrava in svobodna. Kakor je bila drobna in majhna, da 2376 VII | bila drobna in majhna, da je segala očetu komaj do pasú, 2377 VII | bi ga uspavala... ~Prišla je Malčina mati in je prinesla 2378 VII | Prišla je Malčina mati in je prinesla zavojev v obeh 2379 VII | obeh rokah. Nasmehnila se je Malči, ko je ugledala zavoje. 2380 VII | Nasmehnila se je Malči, ko je ugledala zavoje. Dobre in 2381 VII | sladke reči so bile, prav je bilo, da jih je mati prinesla 2382 VII | bile, prav je bilo, da jih je mati prinesla in spodobilo 2383 VII | prinesla in spodobilo se je. Ali na obrazu matere, v 2384 VII | nemirnih očeh, na ustnicah, je bilo zapisano življenje. 2385 VII | zapisano življenje. Prišla je odondod, kjer je mraz in 2386 VII | Prišla je odondod, kjer je mraz in veter; ali mislila 2387 VII | mraz in veter; ali mislila je pač neprestano: "Kaj naj 2388 VII | ubogemu, bolnemu?" Skrbela je in je delala, morda vso 2389 VII | bolnemu?" Skrbela je in je delala, morda vso noč, svetilka 2390 VII | morda vso noč, svetilka je gorela zaspano, rdeče težke 2391 VII | trepalnice so lezle na oči. In ko je delala, morda vso noč, je 2392 VII | je delala, morda vso noč, je bilo njeno srce razmučeno 2393 VII | srce razmučeno od bolečin, je bílo v sencih večno jekleno 2394 VII | jekleno kladevce. A zdaj je prišla, dvoje belih zavojev 2395 VII | bolnemu otroku, -- prišla je kakor beračica v gosposko 2396 VII | gosposko hišo... Samo za hip se je bila zavedla Malči pol žalostne, 2397 VII | razločne misli, in zato se je nasmehnila... ~Prišel je 2398 VII | je nasmehnila... ~Prišel je Katičin oče. Strašen je 2399 VII | je Katičin oče. Strašen je bil njegov obraz, siv, razjeden 2400 VII | daljše nego življenje. Ko se je ozrl na Katico, so prosile 2401 VII | prizanesljivosti. "Katica, zgodilo se je..." Glas mu je bil hripav 2402 VII | zgodilo se je..." Glas mu je bil hripav in tih, ni mogel 2403 VII | mogel iz grla. Katica se je ozrla in mu je pogledala 2404 VII | Katica se je ozrla in mu je pogledala mirno v obraz: " 2405 VII | pogledala mirno v obraz: "Mati je umrla!" Začudil se je in 2406 VII | Mati je umrla!" Začudil se je in prestrašil, zato mu je 2407 VII | je in prestrašil, zato mu je Katica povedala: "Mati je 2408 VII | je Katica povedala: "Mati je prišla k meni, ko se mi 2409 VII | prišla k meni, ko se mi je sanjalo, in mi je prinesla 2410 VII | se mi je sanjalo, in mi je prinesla lepo rdečo rožo. 2411 VII | prinesla lepo rdečo rožo. Mimo je šla in je prišla k meni..." 2412 VII | rdečo rožo. Mimo je šla in je prišla k meni..." Oče je 2413 VII | je prišla k meni..." Oče je gledal, kolena so se mu 2414 VII | se mu šibila in pokleknil je poleg postelje... ~Neprestano 2415 VII | prs, v svežem zraku, ki je dihal iz oblek, so prinesli 2416 VII | življenja dih, življenja, ki je tam zunaj in v njih samih, 2417 VII | dnevnega nehanja umazanem pa je bilo sočutje, tako smešno, 2418 VII | so prišli in Lojzka jih je pozdravila s prešernim nasmehom. 2419 VII | zavojev veliko število. Lojzka je vzela zavoje, odpirala je 2420 VII | je vzela zavoje, odpirala je in se je ozrla po sobi. " 2421 VII | zavoje, odpirala je in se je ozrla po sobi. "Náte, otroci, 2422 VII | otroci, jejte!" Metala je drage dišeče darove z veselo 2423 VII | po belih posteljah in se je smejala prešerno. Prešerne 2424 VII | srce, še komaj dozorelo, je bilo resno, prezgodaj grenko. 2425 VII | si roko, zato ker se jih je dotaknila. Dišali so po 2426 VII | opljuvani. "Kaj počneš, Lojzka?" je prašala dama in lica so 2427 VII | zardela. "Darove delim!" je odgovorila Lojzka in se 2428 VII | Stala sta; dolgčas jima je bilo in v prsih je bilo 2429 VII | jima je bilo in v prsih je bilo nekaj zoprnega in je 2430 VII | je bilo nekaj zoprnega in je sijalo iz oči. Občutila 2431 VII | Prišli so k Tončki, ki je čakala v strahu in tudi 2432 VII | lepih reči. Gladka roka jo je pobožala po licih, sklonil 2433 VII | pobožala po licih, sklonil se je nekdo k nji in jo je poljubil 2434 VII | se je nekdo k nji in jo je poljubil na ustnice, zaščegetali 2435 VII | jo vlažni brki in vsa se je stresla. Umaknila bi se 2436 VII | se ni upala. Ko so odšli, je pohitela k oknu, da bi ji 2437 VII | lica prijazno sonce, ki je bilo zunaj... ~Tako se je 2438 VII | je bilo zunaj... ~Tako se je zgodilo nekaj čudovitega. 2439 VII | zaduhle doline življenja se je bila napotila dolga procesija. 2440 VII | procesija. Romali so, velik križ je hodil pred njimi in njegova 2441 VII | njimi in njegova črna senca je padala nanje. Vsi so bili 2442 VII | življenja in v srcu romarjev je utripalo pod zlaganim sočutjem 2443 VII | in upanje... ~Sveti dan je bil, rodil se je Izveličar. 2444 VII | Sveti dan je bil, rodil se je Izveličar. In zgodilo se 2445 VII | Izveličar. In zgodilo se je nekaj čudovitega. V betlehemskem 2446 VII | čudovitega. V betlehemskem hlevu je ležal v jaslih Izveličar, 2447 VII | in so se mu poklonili, ko je ležal v betlehemskem hlevu 2448 VII | razumljivo hrepenenje se je bilo vzdignilo kakor veter 2449 VII | vzdignilo kakor veter od juga in je zavalovalo po vsi božji 2450 VIII| bila okna odprta, kadar je sijalo sonce in Tončka je 2451 VIII| je sijalo sonce in Tončka je stala ob oknu. Roke, ki 2452 VIII| bile in materinske. Zapihal je časih hladnejši veter, zavisten 2453 VIII| hladnejši veter, zavisten je bil soncu in se je poigral 2454 VIII| zavisten je bil soncu in se je poigral hudomušno z njenimi 2455 VIII| njenimi lasmi... Ali blizu je že bilo veselo zmagoslavno 2456 VIII| so bili poljubi, ki jih je čutila na licih; že niso 2457 VIII| nerazumljivo hrepenenje se je budilo v srcu, tja se je 2458 VIII| je budilo v srcu, tja se je vzdigalo, odkoder je lila 2459 VIII| se je vzdigalo, odkoder je lila nebeška svetloba. Poslušala 2460 VIII| nebeška svetloba. Poslušala je in slišala je že od daleč 2461 VIII| Poslušala je in slišala je že od daleč pesem velikonočnih 2462 VIII| nezavedno upanje... ~"Tončka!" je zaklicala sestra Cecilija; 2463 VIII| zaklicala sestra Cecilija; mrzel je bil njen glas in slovesen, 2464 VIII| in slovesen, Tončka se ga je prestrašila. Brala je v 2465 VIII| ga je prestrašila. Brala je v glasu tihe misli in začutila 2466 VIII| glasu tihe misli in začutila je, da je bilo sočutje v mrzlem 2467 VIII| misli in začutila je, da je bilo sočutje v mrzlem in 2468 VIII| so se koraki in Tončka se je umikala od okna v kot in 2469 VIII| umikala od okna v kot in se je pritisnila k zidu. Poznala 2470 VIII| pritisnila k zidu. Poznala je korake, ki so se bližali. ~" 2471 VIII| so se bližali. ~"Prišel je oče, Tončka, da pojdeš z 2472 VIII| po tobaku in gladek glas je izpregovoril: ~"Lepo je 2473 VIII| je izpregovoril: ~"Lepo je zdaj doma, Tončka; boljše 2474 VIII| bo nego tukaj..." Nagnila je glavo, molčala je in se 2475 VIII| Nagnila je glavo, molčala je in se ni branila. Imela 2476 VIII| in se ni branila. Imela je takrat trinajst let in komaj 2477 VIII| udje. Pred poldrugim letom je bila prišla in takrat je 2478 VIII| je bila prišla in takrat je bila slabotna in bolna. ~" 2479 VIII| Boljše ti bo, nego tukaj!" je obljubil gladki glas; Tončka 2480 VIII| obljubil gladki glas; Tončka se je domislila dóma in je nagnila 2481 VIII| se je domislila dóma in je nagnila glavo... ~Spominjala 2482 VIII| glavo... ~Spominjala se je luči iz davne preteklosti -- 2483 VIII| preteklosti -- svetilo se je kakor življenje, ki je bilo 2484 VIII| se je kakor življenje, ki je bilo nekoč, v polpozabljeni 2485 VIII| hrepeni po njem. Spominjala se je tudi obrazov iz tistega 2486 VIII| tistega časa, nejasno, drug je bil podoben drugemu; en 2487 VIII| podoben drugemu; en sam obraz je bil drugačen, tako mehak 2488 VIII| glas sestre Cecilije, kadar je pripovedovala bajke. Ali 2489 VIII| pripovedovala bajke. Ali mati je umrla -- v davni preteklosti; 2490 VIII| preteklosti; samo sveče je še videla, kako so gorele 2491 VIII| mušice v luči. ~In tedaj se je zgodilo nekoč, da je vse 2492 VIII| se je zgodilo nekoč, da je vse ugasnilo. Strah in nepokoj 2493 VIII| ugasnilo. Strah in nepokoj je bil v hiši, hodili so po 2494 VIII| neznani ljudje in slišala je ihtenje. Pred njo pa je 2495 VIII| je ihtenje. Pred njo pa je bila tema -- nič ni bilo, 2496 VIII| nič ni bilo, izginil je svet; umrla je... Tudi tisti 2497 VIII| izginil je svet; umrla je... Tudi tisti dan ji ni 2498 VIII| ni mislila nanj... Bila je svetloba nekoč, v polpozabljeni 2499 VIII| in bo nekdaj... ~Vmes pa je tema, je življenje in dom. 2500 VIII| nekdaj... ~Vmes pa je tema, je življenje in dom. Prišla