Part

3001 IX  |              ji je z robcem pot in ji je potegnila odejo do vratu... ~
3002 IX  |          odejo do vratu... ~Danilo se je, zasvetilo se je sonce na
3003 IX  |            Danilo se je, zasvetilo se je sonce na steni. Na pot,
3004 IX  |             Na pot, na pot! ~Malči se je zgenila, trudile so se tenke
3005 IX  |              bi vzdignile odejo. "Čas je," si je mislila. "Treba
3006 IX  |         vzdignile odejo. "Čas je," si je mislila. "Treba je vstati
3007 IX  |                 si je mislila. "Treba je vstati in se napraviti!"
3008 IX  |               so iskale nemirno, roka je tipala po odeji, po vzglavji;
3009 IX  |         sestro Cecilijo, ali pozabila je, nenadoma so švignile misli
3010 IX  |               brez matere? Tako dolgo je upala mati na drugo življenje,
3011 IX  |               drugo življenje, čakala je nanj neprestano, in zdaj
3012 IX  |              nanj neprestano, in zdaj je ni, ko je treba na pot... ~
3013 IX  |         neprestano, in zdaj je ni, ko je treba na pot... ~Že so bile
3014 IX  |       Premikale so se sence, ropotalo je zamolklo in duri so se odpirale.
3015 IX  |              so se odpirale. Tedaj se je ozrla sestra Cecilija, tenek
3016 IX  |               Cecilija, tenek glas se je bil vzdignil iz postelje.
3017 IX  |               iz postelje. Nagnila se je in je poslušala; oči so
3018 IX  |            postelje. Nagnila se je in je poslušala; oči so se odprle
3019 IX  |           pojdeš!" In sestra Cecilija je šla in ji je prinesla prazniško
3020 IX  |          sestra Cecilija je šla in ji je prinesla prazniško obleko.
3021 IX  |            prazniško obleko. Malči se je nasmehnila; njena vera je
3022 IX  |             je nasmehnila; njena vera je bila trdna in silna; ni
3023 IX  |               bila trdna in silna; ni je bil obšel strah, samo čudila
3024 IX  |           obšel strah, samo čudila se je, ker ni bilo prazniške obleke
3025 IX  |             ostaviti samo... Zašumelo je zunaj, zaropotalo je kakor
3026 IX  |         Zašumelo je zunaj, zaropotalo je kakor vozovi na kamenitem
3027 IX  |            diše in vabijo... Treba se je hitro obleči in splesti
3028 IX  |             odprle so se duri, prišla je mati. Samo senca je bila
3029 IX  |            prišla je mati. Samo senca je bila zraven postelje, ali
3030 IX  |              ne ozrla. Ob pravem času je prišla mati in zdaj na pot,
3031 IX  |          krčili, ali prazniška obleka je bila tako težka, ni le bilo
3032 IX  |          mogoče vzdigniti... Tedaj jo je prvikrat obšel nemir, temno
3033 IX  |           nemir, temno in bolestno ji je leglo na misli, zaječala
3034 IX  |              leglo na misli, zaječala je. Kakor v sanjah je slišala
3035 IX  |           zaječala je. Kakor v sanjah je slišala materin jok... ~
3036 IX  |              materin jok... ~Obšel jo je nemir, ker se ji je zazdelo,
3037 IX  |          Obšel jo je nemir, ker se ji je zazdelo, kakor da bi bili
3038 IX  |                dol proti dolini, kjer je noč in trpljenje... Ustnice
3039 IX  |              so se gibale, vzkriknila je, ali glasu ni bilo. Tedaj
3040 IX  |               glasu ni bilo. Tedaj se je ozrla Lojzka: "Glej, treba
3041 IX  |            ozrla Lojzka: "Glej, treba je skozi dolino... kako bi
3042 IX  |                   Vesela procesija se je vila iz doline, kjer je
3043 IX  |               je vila iz doline, kjer je noč in trpljenje. Biči so
3044 IX  |              glasovi, zmerom nižje se je pogrezala dolina, tam gori
3045 IX  |             so že goreli hribi, sonce je prihajalo procesiji naproti,