| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] imele 4 imeli 1 imeniten 2 in 1493 inštitut 1 inštitutu 1 iskal 1 | Frequency [« »] ----- ----- 3045 je 1493 in 1149 se 785 so 483 v | Ivan Cankar Hiša Marije Pomocnice IntraText - Concordances in |
Part
1 I | ki še ni bil nagnil glave in je gledal z velikimi mirnimi 2 I | vztrepetala v materinem naročju in se je prekrižala. ~Izza 3 I | levo, v drugo nadstropje in po hodniku; nad vratmi je 4 I | objemala mater okoli vratu in ji je slonela z životom 5 I | naokoli, kakor da bi prihajali in odhajali nevidni ljudje. 6 I | nanje, bilo jo je groza in stiskala se je k materi. 7 I | Štefan; nag je bil do pasu in je klečal, glavo je nagibal 8 I | po nežnih belih rokah; in obraz je bil tako miren, 9 I | držala velik srebrn krožnik in na krožniku so bile njene 10 I | lilije so bile v njenih laseh in še bolj bel je bil njen 11 I | dalje, hodniki so bili temni in samotni. Prišli sta mirno 12 I | polzaprte, mirne kakor ves obraz in kakor polumrak tam doli. 13 I | Roka se je dotaknila tipke, in samoten glas, kakor iz daljne 14 I | objemala jo trikrat v strašnem in gnusnem kolobarju. Od rok 15 I | jasen kakor zvezde na plašču in kakor zlati rob in bolj 16 I | plašču in kakor zlati rob in bolj kakor žarki milosti, 17 I | velike, v nebo uprte, miru in ljubezni polne oči, na ustnice, 18 I | polne oči, na ustnice, resne in blage, na srebrno solzo, 19 I | čudovito na belih licih, in sladko ji je bilo, pritisnila 20 I | bližala, stopila je iz teme in čisto pred njo je bil milostipolni 21 I | vratu. Prišla je mimo ženska in Malči se je stresla od groze. 22 I | ustnic ni bilo več, ne nosa in jezik je lizal po golih 23 I | bodi Jezus Kristus!" -- in je šla dalje. Malči je trepetala, 24 I | bil neizmerno dolg, temán in samoten. Vodil je Bog vedi 25 I | deželo, kjer ni nič sonca in nič človeških glasov, v 26 I | neznano deželo, polno svetih in strahotnih čudes, šepetajočih 27 I | gospoda z rdečim ovratnikom in zlatim križem na zlati verižici. 28 I | umetno sestavljene iz lesa in papirja -- vse lepo in zelo 29 I | lesa in papirja -- vse lepo in zelo resnično, hlev, sveta 30 I | pastirji, sveti trije kralji in naokoli zelena pokrajina, 31 I | Cecilija, mlada, rdečelična in vesela. ~"Kako ti je ime?" ~" 32 I | Vzela jo je v naročje in jo je nesla k prazni postelji 33 I | zajokala. Bila je že pri durih in se je vrnila, pokleknila 34 I | pokleknila je k nizki postelji in je jokala. Tudi Malči je 35 I | ali obraz ji je bil miren in ni se ozrla na mater; život 36 I | oči, dasi ni vedela zakaj in dasi ni marala jokati. ~ 37 I | solza, spreletelo jo je in vzdignila je roko, da bi 38 I | obraza, ki je bil gorak in ves moker. Videla je od 39 I | Videla je od blizu ta obraz in zdelo se ji je, kakor da 40 I | videla; širok je bil, rdeč in spačen od joka, oči so bile 41 I | velike, motne od solza in ustnice so se tresle. ~Sestra 42 I | pride odtod!" je rekla mati in je pogledala sestro s čudnimi, 43 I | mirno. Duri so se zaprle in koraki so odhajali po mostovžu... ~ 44 I | je kruha s surovim maslom in kozarec vina, mešanega z 45 I | mešanega z vodo. ~"Pij in jej, Malči, nato se preoblečeš." ~ 46 I | slekla vso obleko do srajce in je oblekla rdeče karirano 47 I | kakor pri malih otrocih, in čez krilo modro progast 48 I | progast predpasnik s pasom in naramnicami. Sedela je na 49 I | naramnicami. Sedela je na postelji in je gledala po sobi. Samo 50 I | leve na desno, zelo močno in zelo hitro, ter se je tako 51 I | Bližala se je postelji in Malči se je bala, prijela 52 I | za odejo z obema rokama in se je naslonila na vzglavnik. ~" 53 I | Spustila se je od postelje in Malči si je mislila: glej, 54 I | je visela čudno sključena in je segala tenki zdravi nogi 55 I | zdravi nogi komaj do gležnja. In noga ni skakala, temveč 56 I | hitro, sukala se na levo in na desno, život pa je bil 57 I | jim je na postelje kavo in juho in je pletla zjutraj 58 I | na postelje kavo in juho in je pletla zjutraj lase neokretni 59 I | bil samo tedaj prepaden in bled, kadar so jo dražile: " 60 I | Tedaj se je skrila v kot in je gledala izza posteljnjaka 61 I | Prišla je k postelji in se je naslonila s komolci 62 I | Vse ostale so utihnile in so poslušale. Sedele so 63 I | igračami, pletivom, nogavicami in ostanki kruha, kolača, olupki 64 I | kolača, olupki pomaranč in jabolk. ~Od zadnje postelje, 65 I | legla počasi na blazino in oči so se spet zatisnile. ~ 66 I | se je vzdignil iz gruče in za njim so se oglasili mrmrajoči, 67 I | bila hitro pri kraju -- in kakor trenotna senca je 68 I | oči so gledale živahno in razposajeno. Malči je držala 69 I | jo je vprašala Lojzka in se je smejala z rdečimi, 70 I | Dobra," je odgovorila Malči in je srebala počasi, malo 71 I | dala svojo skledico Reziki in Rezika je izlila juho v 72 I | bila, obraz ji je bil zdrav in rdeč, nekoliko grob, oči 73 I | Lojzka: zibala se je s stolom in z vsem životom naprej in 74 I | in z vsem životom naprej in nazaj, ne od desne na levo 75 I | nazaj, ne od desne na levo in opirala se je z eno nogo; 76 I | noge dveletnega otroka, in so se skrivale pod krilom. ~" 77 I | resen; pogledala je začudeno in je umolknila; sedela je 78 I | bile polodprte, zlovoljne in otožne. ~Prišla je sestra 79 I | Prišla je sestra Cecilija in je prižgala plinovo luč, 80 I | po sobi. ~Slačile so se in so se napravljale spat. 81 I | ponesrečilo se je kateri in padla je, ko se je slačila; 82 I | bil, smejala se je sama in vse so se smejale. Postelje 83 I | kadar je bil lep večer in je gledala z velikimi, brezizraznimi 84 I | odgovorila; slačila se je počasi in se je smehljala, kakor da 85 I | ozrla, trudne so ji bile oči in vsa je bila trudna; dan 86 I | trudna; dan je bil nemiren in dolg, kakor takrat, ko se 87 I | Tiho, otroci! Molite in zaspite! Sveti angel varuh 88 I | postelji, bolela jo je glava in tudi rana na nogi jo je 89 I | se je, odela se je do ust in je sklenila roke pod srajco 90 I | strehami, je bil ves bel in bleščeč od gosto nasutih 91 I | prsi, ustnice so trepetale in se nategale, zaskelelo jo 92 I | ustna odprta, lica rdeča in potna. Na mater se je spomnila, 93 I | za mizo, pred svetilko, in šiva; globoko kloni glava, 94 I | kloni glava, obraz je svetel in rdeč od luči. Zasmilili 95 I | po sobi. Obrnila je glavo in je pritisnila usta na vzglavje. ~ 96 I | bila vzdignila v postelji in je poslušala s sklonjenim 97 I | Nič ne jokaj, Malči!" ~In hotela ji je povedati nekaj 98 I | je povedati nekaj lepega in veselega. ~"Nič ne jokaj, -- 99 I | spreletelo jo je toplo in trudno, oči so se zatisnile... 100 I | oči so se zatisnile... In precej se ji je sanjalo 101 I | kolen je segala zelena trava in rdeče in rumene cvetice 102 I | segala zelena trava in rdeče in rumene cvetice so se klanjale. 103 I | klanjale. Sonce je sijalo in Malči se je igrala z veliko 104 II | obraz ji je bil svetel in rdeč, kakor da bi bili ostali 105 II | Lojzka s hudobnim nasmehom in vse so se zasmejale na glas. ~" 106 II | Toliko da se je ozrla po sobi in da je pokimala z glavo. 107 II | blizu k njenim ustnicam in šepetali sta, dokler se 108 II | zmračilo; nihče ni čul besede in se ni zmenil zanja. Prinesla 109 II | pa se je obrnila k steni in ni govorila z nikomer. Grda 110 II | debele ustnice, majhne oči in kuštrave in pepelnate lase; 111 II | majhne oči in kuštrave in pepelnate lase; trinajst 112 II | ji je bil z ranami pokrit in iz ran je teklo neprestano. 113 II | Lojzka se je ozrla nanjo in zamežikala je, kakor da 114 II | se je z rokama ob slonice in se je napol vzdignila z 115 II | razlila po licih do vratu in oči je pokrila vlaga. Stisnila 116 II | je z vsem životom naprej in nazaj ter se pomikala ropotoma 117 II | zibala stolček na desno in na levo ter je bežala. Tina 118 II | ji bili padli preko čela in se je nasmehnila. Tudi Lojzka 119 II | Lojzka je postala pri oknu in je gledala Tini naravnost 120 II | imela je velik rdeč nos in na glavi velik črn klobuk. 121 II | ostali dve sta bili suhi in rdečenosi, toda mlajši, 122 II | Lojzka se je poklonila in je odgovorila z zelo ponižnim 123 II | odgovorila z zelo ponižnim in nežnim glasom: "Hvala Bogu, 124 II | ozrla v stran, mežikala je in ves obraz ji je bil napet 125 II | Lojzka pa je bila resna in niti trenila ni. ~Polahko 126 II | Polahko je odvijala dama zavoj in se je ozirala s hudomušnim 127 II | vam prinesla! ~Gledale so in so čakale, nobena ni izpregovorila 128 II | odvezala pisano vrečico in je prinesla iz nje ličen 129 II | je stopila k mizi, lupila in rezala je pomaranče z gosposkimi 130 II | črnega klobuka po posteljah. In mlajši dami sta stali poleg 131 II | stali poleg nje, ob desni in ob levi. ~Nato so hodile 132 II | Nato so hodile okoli mize in od postelje do postelje 133 II | roko. ~"Številka druga!" ~In tišje, veselo: ~"Odpri zavojček, 134 II | odprla papirnat zavojček in prikazali so se podolgasti, 135 II | koščke, hodile so okoli mize in od postelje do postelje 136 II | rdeča, razžarjena od radosti in med se je cedil na tenkih 137 II | dama je odprla zavojček in prikazale so se pisane podobe, 138 II | Katreinerjeva kava". ~Romale so in so darovale svetle podobice, 139 II | dama ob posteljah, ob mizi in je božala drobne, sramežljive 140 II | ji podobico, Margit! -- In, Malči, ali kaj moliš za 141 II | Malči je povesila oči in je molčala. Izpod trepalnic 142 II | pravkar spačila tam zadaj; in Malči se je zdelo dobro, 143 II | rdečenose dame, trd je bil in jezen, tenke ustnice so 144 II | bogato oblečena, obraz širok in mehak, kakor iz testa. Nasmehnila 145 II | ugledala rdečenoso, črno damo in podbradek se ji je nalahko 146 II | se ji je nalahko stresel in se je tresel še ves čas, 147 II | položila je zavoj na kolena in si je brisala z robcem potno 148 II | se grohotoma. ~"Podobice in olupke." ~Dami se je zasvetil 149 II | otroci!" ~Odvezala je zavoj in prinesla je na dan kolačev, 150 II | pokleknila pred nizko mizo in je delila. Nad radovednimi, 151 II | staro prodajalnico, no, in ob tistem času..." ~Sestra 152 II | nasmehnila, poklonila se je in je šla proti durim. Dama 153 II | ozrl nanjo, otroci so jedli in so se smejali... ~Prihajali 154 II | mati; prinesla je kolačev in pečenega mesa. Izpraševala 155 II | Malči je bila razmišljena in je gledala po sobi. ~Tiho 156 II | se je, nagnila je glavo in se je ozrla v stran. Prišlo 157 II | Pomikala se je težko s stolom in če je prišla do mize, je 158 II | prišla do mize, je sopla in čelo ji je bilo potno. Njene 159 II | ustnice so bile hrastave in zelo otekle. Dala je roko 160 II | je roko materi, sestram in bratu; govorili so tiho, 161 II | so se ozirale malomarno in mirno po sobi. Klobuk je 162 II | usnja. ~Stopil je k Tini in se je nalahko nasmehnil. ~" 163 II | dihala je težko. Obrnil se je in se je vrnil počasi k sestram. ~" 164 II | Zasmejal se je tudi on in je stopil k Lojzki. Ko ji 165 II | plave lase, je nagnila glavo in se je ozrla izpod njegove 166 II | Pričakovala je nestrpno mater in sestre in brata, ali ko 167 II | nestrpno mater in sestre in brata, ali ko jih je ugledala 168 II | zaželela, da bi se vrnili... In zunaj je bil lep jesenski 169 II | obrazu, rokavice na rokah in so gledale skozi okno -- 170 II | materin, na sestre, na brata in zasmejalo se ji je srce 171 II | Stale so ob postelji in so molčale, zunaj pa se 172 II | Lojzka. Rezika je prebledela in se je oklenila postelje 173 II | slabo oblečen človek, suh in slaboten. Roke je imel velike, 174 II | Obraz mu je bil zelo bled in upal, oči so bile rdeče, 175 II | Rezika je vzpela roke visoko in se ga je oklenila, kakor 176 II | Pobožal jo je po licih in njen drobni obrazek se je 177 II | ga Rezika ni mogla doseči in se je smejal kakor otrok. ~" 178 II | smejal. Tako je bil ubog in majhen in truden, da bi 179 II | Tako je bil ubog in majhen in truden, da bi ga spravila 180 II | soba, zagrnili so že okna in so prižgali luč. "Šest!" 181 II | ob durih, se je zgenila in je vzdignila počasi levo 182 II | njenih oči je bil miren in razumen; drobni, koščeni 183 II | je ležal ob robu postelje in je obrisala materi mokra 184 II | materi mokra lica. Plaho in začudeno jo je pogledala 185 II | Katica se je bila ozrla in je pogledala naravnost v 186 II | srce. Mati se je sklonila in njene ustnice so se doteknile 187 II | so se duri za življenjem in zgodilo se je, kakor da 188 II | odgrnila okna na stežaj in bi posijala v sobo nova 189 II | Kakor da bi se odprla okna in bi dihnil v sobo spomladen 190 II | smehljajočo družino sladka in prijazna smrt svoje blagoslovljene 191 II | življenje, bežalo je osramočeno in razcefrani, rdečepikasti 192 II | nerodno-zloben netopir ob zori in sonce se je smejalo s širokim, 193 II | trudoma, odprla je duri in je pljunila na mostovž. ~" 194 II | vedi odkod; globok je bil in truden, tuj... ~Tišina; 195 II | zagrinjalih, na stenah. Mirno in enakomerno je soplo na posteljah; 196 II | uboge mlade duše, glej, in vse so se vzdignile in so 197 II | in vse so se vzdignile in so šle veselo sončnemu življenju 198 II | onkraj smrti. Danilo se je in sence so bledele, čudolepa 199 II | videlo oko. Veliko belo sonce in zeleni travniki pod soncem 200 II | zeleni travniki pod soncem in svetle bele obleke, rože 201 II | bele obleke, rože v rokah in v laseh, bele, rdeče, modre 202 II | se je nenadoma prebudila in je strmela v polumrak. Od 203 II | dlani so zakrile obraz in ves život se je stresel, 204 II | zameglilo se je, zazibalo in spet se je odgrnil zastor 205 II | pregrnili so posteljo na novo in Tina se je preoblekla. Na 206 II | bleda, oči so gledale plaho in motno, kakor da bi bile 207 II | Sedela je trudna ob postelji in ni govorila z nikomer... ~ 208 III | je bil; vstale so zgodaj in so se napravljale k maši 209 III | spredaj je šla sestra Cecilija in je nosila Malči v naročju; 210 III | Pavla, židovka, vsa potna že in trudna; opirala se je z 211 III | ni mogla drsati; Lojzka in Tina sta se drsali sami, 212 III | ropotaje, Lojzka vesela, rdeča in pogumna, Tina vsa resna 213 III | pogumna, Tina vsa resna in zamišljena; še petero jih 214 III | na stolih, dve sta hodili in zadnja je bila grbava Brigita, 215 III | grbava Brigita, zelo majhna in široka, v obraz rumena, 216 III | rumena, koža vsa zgrbljena in vela, kakor starikav pritlikavec. 217 III | silnimi črnimi jagodami in bakrenimi križi; Brigiti 218 III | Lojzka je sopla na glas in je gorela v lica. ~Zasvetile 219 III | Cecilija je odprla duri in prišle so na dolg teman 220 III | globoko dol v kapelico in na veliki oltar, kjer je 221 III | sence, vztrepetavale so in se plašile, kadar je švignil 222 III | beli, zibajoči se plameni in živele so tiste sence na 223 III | sence od ljudi, ubežale so, in zdaj žive svoje nemirno, 224 III | življenje, v večnem strahu in molku. Tudi tiste svete 225 III | bistre, kakor breztelesne in so videle, kar je bilo breztelesno 226 III | kar je bilo breztelesno in je živelo vsenaokoli neznano 227 III | neznanih pokrajin, tožeči in vzdihujoči... ~Tresla se 228 III | je v glavi, nagnila se je in čelo se je doteknilo mrzlega 229 III | s toplo roko mrzla lica in Malči se je vzdramila. Bolj 230 III | svetlo je bilo že na koru in doli v kapelici, gospodje 231 III | bili vrnili od črnega odra in so peli visoke, vesele in 232 III | in so peli visoke, vesele in slovesne pesmi pred velikim 233 III | ko so se vrnile v sobo in legle so ali pa so slonele 234 III | zunaj, nebo je bilo umazano in neprijazno, skoro bi bilo 235 III | zibal neprestano; umiral je in ni mogel umreti. Smrt je 236 III | čutile, ali ni bila žalostna in nič strašna ni bila; poznale 237 III | posteljah molčé, z resnim in mirnim obrazom: malo spreletelo 238 III | malo spreletelo jih je in gledale so kakor pričarane 239 III | na oni strani zraven mene in komaj par tednov je bila 240 III | nas. Bolna je bila zelo in zmerom je molila... in suha 241 III | zelo in zmerom je molila... in suha je bila, še bolj suha 242 III | bila, z zlatom obrobljenem in z zlatimi zvezdarni posutem. 243 III | pa so lili žarki milosti. In vsenaokoli je bila svetloba, 244 III | Drugi dan smo šle vse k maši in sveče so gorele pred Materjo 245 III | Ponoči, otroci, se prebudim in tako mi je bilo, kakor da 246 III | duri. Bleščalo se mi je, in pomanem si oči in pogledam; 247 III | mi je, in pomanem si oči in pogledam; duri so zaprte. 248 III | bil nekdo zraven postelje in mi je položil nalahko roko 249 III | položil nalahko roko na oči in zaspala sem... Ali zjutraj, 250 III | je vse, prižgali so luči in so iskali. Nikjer ni bilo 251 III | iskali. Nikjer ni bilo Olge. In so šli s svečami po mostovžu, 252 III | mostovžu, kakor je dolg, in dol po stopnicah in v kapelico. 253 III | dolg, in dol po stopnicah in v kapelico. V kapelici pa 254 III | kapelici pa je ležala Olga in je bila mrtva." ~Umolknila 255 III | bila mrtva." ~Umolknila je in vse so molčale, tako da 256 III | oglasila grbava Brigita in vse so vztrepetale, kakor 257 III | nekaj čisto nerazumljivega in groznega. ~"Iz Amerike je 258 III | Iz Amerike je prišel in ni veroval, da je Mati božja. 259 III | bolan, ženske so molile in otroci so jokali, duhovnika 260 III | duhovnika pa ni bilo... In se je spačil, zamahnil je 261 III | zamahnil je z obema rokama in je padel iz postelje. Zavpili 262 III | iz postelje. Zavpili so in so pobegnili, jaz pa nisem 263 III | ker me je držalo za noge. In takrat, pomislite, se vzdigne 264 III | zunaj pred okno, veliko in črno; stalo je pred oknom 265 III | dolgo časa, nato je izginilo in oni na tleh je bil mrtev..." ~ 266 III | zunaj pred oknom veliko in črno. Pol plaho, pol očitajoče 267 III | sedela ob postelji, rumen in zloben pritlikavec. ~"Lani 268 III | Tina,"tretja Ančka je bila in vse tri so umrle. Tebi je 269 III | Čisto droben obraz je imela in čisto bel, kakor angel. 270 III | jokala, samo gledala je in se je smejala in umrla je 271 III | gledala je in se je smejala in umrla je čisto tiho. Samo 272 III | bilo, vse smo že ležale in sestra Cecilija je ugasnila 273 III | na tvoji postelji, Malči, in se ni genila. Ali glavo 274 III | imela obrnjeno proti oknu in jaz sem videla, da ima oči 275 III | je bilo. Svetlo je bilo in zmerom bolj svetlo, kakor 276 III | svetlega, kakor cekin, in plava... plava zmerom višje 277 III | plava... plava zmerom višje in skozi okno in gor proti 278 III | zmerom višje in skozi okno in gor proti nebesom. Njena 279 III | duša je bila... Stresem se in pokličem sestro Cecilijo; 280 III | umrla Nežika; deževalo je in mraz je bilo, ko smo se 281 III | Spredaj v vozu je bila rakev in vso pot je ropotala in se 282 III | rakev in vso pot je ropotala in se je zibala... In ko je 283 III | ropotala in se je zibala... In ko je zadelo kolo ob velik 284 III | zadelo kolo ob velik kamen in se je voz zelo zazibal, 285 III | spati. Mene je bilo strah in Nežika se mi je smilila, 286 III | pa ni slišala ničesar... In stokalo je vso pot in jokalo 287 III | In stokalo je vso pot in jokalo natihoma, otroci, 288 III | se usmili. Zagrebli so jo in jokalo je, ko so sipali 289 III | rakev. Nato smo se vračali in še zmerom je deževalo, trkalo 290 III | na okence. Poslušala sem in glejte, zastokalo je zunaj 291 III | pred okencem, trkalo je in prosilo, vso pot. Njena 292 III | je hodila, ko je bil dež in mraz, in ni mogla v nebesa. 293 III | ko je bil dež in mraz, in ni mogla v nebesa. Ko smo 294 III | domov, smo šle v kapelico in smo molile rožni venec in 295 III | in smo molile rožni venec in njena duša je šla v nebesa 296 III | njena duša je šla v nebesa in zjutraj je sijalo sonce." ~ 297 III | jaslicami; Rezika je nalila olja in plamen je vzplamtel visoko. ~ 298 III | postelji je ležala, Malči. In zdaj poslušaj, Malči. Smejala 299 III | Malči. Smejala se je zmerom in ni mogla zaspati zvečer; 300 III | spale, je še zmerom govorila in se je smejala. Če sem se 301 III | vzbudila, sem jo slišala in slišala sem jo še v spanju, 302 III | spanju, kakor da bi zvonilo. In tudi tako se je smejala, 303 III | zvončkom. Vsa bolna je že bila in suha, komaj se je še videla 304 III | je še videla iz postelje in njene oči so bile večje 305 III | Minka,' je dejala, 'umrjem in ti pridem povedat.' In se 306 III | umrjem in ti pridem povedat.' In se je smejala. 'Kako pa 307 III | noge je imela čisto zvite in vsa je bila polna ran. Zaspimo 308 III | bila polna ran. Zaspimo in tema je bila... Takrat pa 309 III | Takrat pa se prestrašim in se vzbudim. Zasmejalo se 310 III | tistim majhnim zvončkom in zaklicalo je dvakrat: 'Minka! 311 III | da sem bila šele zaspala in da me kliče Roza, ki ne 312 III | danilo. Ozrem se s postelje in se začudim. Čisto pod mano, 313 III | kleči, ker je bila trudna in da je tako zaspala. Ali 314 III | se je nižalo zmerom bolj in je temnelo; kakor motno 315 III | viselo zunaj pred oknom in tudi hiše so se gubile v 316 III | Katica se je komaj ozrla in lahek smehljaj je šinil 317 III | potegnila je najprvo sama in je potegnila kratkega; nato 318 III | nato je hodila okoli mize in od postelje do postelje. 319 III | so z veselo radovednostjo in so se smejale, samo Rezika 320 III | se je, iztegnila je roko in je potegnila hitro. ~"Daljšega!" 321 III | le čakaj! Pridem ponoči in te zlasam... Daj mi vode, 322 III | srce je bilo tako mirno in hladno, kakor srce grobarjevo. 323 III | grobarjevo. Prihajale so in so umirale in druge so prihajale 324 III | Prihajale so in so umirale in druge so prihajale namesto 325 III | ime ter napisali drugo. In soba bo ista in vse bo isto. ~ 326 III | napisali drugo. In soba bo ista in vse bo isto. ~Na dom je 327 III | nanj. Spomnila se je nanj in se je začudila. Bilo je 328 III | pisani vrti, zeleni travniki, in drevje in bele nizke cerkvice -- 329 III | zeleni travniki, in drevje in bele nizke cerkvice -- vse 330 III | govorili moško, polni skrbi in resnobe. Ves dan so skrbeli, 331 III | tudi za obleko so skrbeli in za čevlje celo. "Hm, hm!" 332 III | hm!" Tako so bili resni in tako smešni, kakor tisti 333 III | Spomnila se je Minka na vrvico in spomnila se je na svojega 334 III | oče! Tako majhen je bil in sključen in smešen. Prijemal 335 III | majhen je bil in sključen in smešen. Prijemal se je za 336 III | možički, ki vzdigajo roke -- in naposled se je obesil. Minka 337 III | Minka je imela rada očeta in takrat se je jokala. Kako 338 III | Kako je bil oče majhen in smešen in kako je bil neumen, 339 III | bil oče majhen in smešen in kako je bil neumen, da se 340 III | neumen, da se je obesil! In kako je bila ona neumna, 341 III | nji, kakor puta je hodila in tudi obraz je imela kakor 342 III | obraz je imela kakor puta. In je sklepala roke: "Oh-oh-oh!" -- 343 III | tako smešen okrogel obraz in ko je bila tako debela? 344 III | so jo možje, težko, dolgo in široko rakev so nosili, 345 III | naslikano. Naslikani možički in naslikane punčke, v pisanih 346 III | v pisanih oblekah, resni in polni skrbi. Na prvi strani 347 III | zmerom tako neumnoresni... In ko bi človek knjigo raztrgal? 348 III | dan raztrgala tako knjigo in sestra Cecilija niti trenila 349 III | Zakaj so bili tako resni in zakaj so zmerom tako jokali? 350 III | tekle po smešnoresnih licih in Minki so se smilili ubogi 351 III | svoje prsi, pod srajco. In malo bi ju zibala, kakor 352 III | ubogi mali plamen, umiral je in ni mogel umreti. ~Rezika 353 III | je bila. "Vode, Rezika!" ~In Rezika je posegla po kozarcu, 354 III | Oči so se navadile teme in Rezika je videla Minkin 355 III | videla Minkin obraz. Ozek in koščen je bil kakor nož, 356 III | posteljo, odela se je do ust in je takoj spet zaspala. ~ 357 III | mislila: "Če zdajle umrje in mi pride povedat!" Malo 358 III | zgenilo, če bi kaj zaklicalo in v napetem poslušanju je 359 III | zaspala ter je poslušala in gledala v sanjah. In ko 360 III | poslušala in gledala v sanjah. In ko je gledala, je zagledala 361 III | zmerom še je bilo svetlo in bleščeče, kakor cekin, ali 362 III | ali bil je Minkin obraz. In Minka se je zasmejala in 363 III | In Minka se je zasmejala in je zaklicala. ~"Lojzka!" 364 III | Rezika je sedela za mizo in si je pletla lase. Tončka 365 III | postelji, zehalo se ji je in ni se ji hotelo vstati. ~ 366 III | ustnice so bile malo odprte in zobje so se svetili. ~Rezika 367 III | je domislila, vstala je in je šla k Minki. ~"Minka, 368 III | hladna, čelo je bilo trdo in gladko kakor iz porcelana; 369 III | Rekla je, da bo prva in res je!" Zašumelo je na 370 III | posteljah, vse so vstale in so se oblačile hitro. ~" 371 III | šla po sobi, kakor cekin, in ko je šla skozi okno, me 372 III | Niso bile še oblečene in umite, ko je prišla sestra 373 III | je blagoslovljeno svečo in jo je postavila na mizico 374 IV | kanarčka. Ves majhen je še bil in neumen in zmerom ga je bilo 375 IV | majhen je še bil in neumen in zmerom ga je bilo strah; 376 IV | škropilo Malči na posteljo in v obraz, kadar se je kanarček 377 IV | škropiš?" se je smejala Malči in nevoščljive so ji bile, 378 IV | bile, da je škropil nanjo in da se je pogovarjala z njim. ~ 379 IV | bi opazoval ter se čudil. In kolikor bolj je opazoval, 380 IV | iztegal vrat, odpiral kljun in oči so zadobile nekako sovražno 381 IV | iztegoval vrat, perje na vratu in na glavi se je šopirilo, 382 IV | potem zmerom bolj hitro in srditohreščeč glas je prišel 383 IV | so mu res prinesli vode in polagoma se je umiril; samo 384 IV | privadil vseh peterih prstov in razjezilo ga je posebno, 385 IV | kakor nepočesan, ves moker in skuštran, -- smejale so 386 IV | krempelj ter si je čistil nogo in kljun, oboje hkrati, in 387 IV | in kljun, oboje hkrati, in nič ga ni bilo sram. ~Polagoma 388 IV | zgenilo v sobi. Zafrfotal je in je sfrfotal Malči na glavo, 389 IV | glavo, prijetno ji je bilo in smejala se je. Nato je vzdignila 390 IV | Kanarček je skočil na roko in obšla ga je čudovita, nepoznana 391 IV | našopirilo, perotnice so frfotale in stopical je in plesal z 392 IV | frfotale in stopical je in plesal z drobnima nogama 393 IV | ter pel s čistim, veselja in hrepenenja polnim glasom. ~ 394 IV | prestrašila, stresla je z roko in kanarček je odletel. Precej 395 IV | po perju pod perotnicami in pod vratom, nato pa je zobal 396 IV | sobe, dvomov se ni otresel in tudi strahu ne. Zgenilo 397 IV | kdaj, oglasilo se čudno in ves se je preplašil. Temne 398 IV | so prežale iz vseh kotov in lahko bi se pripetilo, da 399 IV | nenadoma nekaj velikega in črnega od tod, od ondod, 400 IV | nerazumljivega hrepenenja. In kadar ga je ovladala siloma, 401 IV | prsi, sklonil se je globoko in je plesal na klinu ter pel. 402 IV | tudi misli kakor človek in da vse sliši in vse razume. ~ 403 IV | kakor človek in da vse sliši in vse razume. ~Zletel je časih 404 IV | zunaj je bil tudi svet. In časih je priletelo zunaj 405 IV | zunaj mimo okna, frfotalo je in je izginilo. Ves se je prestrašil, 406 IV | Zaprli so ga tedaj v kletko in gledal je plašno in sovražno, 407 IV | kletko in gledal je plašno in sovražno, kako so hodili 408 IV | od postelje do postelje in poslušal je njih grde globoke 409 IV | takole nedolžno približal in tedaj bi seglo po njem, 410 IV | bi seglo po njem, veliko in črno. Ali on je bil pameten, 411 IV | samo za pedenj po sobi in brž v kletko nazaj, zato 412 IV | sobi od tistega odurnega in groznega življenja, ki je 413 IV | majčkene roke, ki dajejo kruha in vode... In kakor so se vse 414 IV | dajejo kruha in vode... In kakor so se vse zaničevaje 415 IV | tistega življenja v sobi in prav tako je čakal hrepeneče, 416 IV | skušalo je celó z veliko in grozno roko odpirati vratca; 417 IV | je z žarečimi, sovraštva in silnega strahu polnimi očmi; 418 IV | vsevprek. ~"Stran! Stran!" ~In pustilo je vratca, moralo 419 IV | lističe. Malči je to vedela in očitala mu je v srcu, da 420 IV | srcu, da je tako umazan in požrešen. Ona je pač lizala 421 IV | za mračna hudodelstva. In vse je bilo temno, strašno -- 422 IV | dolgi brki v obrazu, globoki in raskavi glas. Dokler je 423 IV | vendar ji je bilo malo sitno in prigovarjala je kanarčku. ~" 424 IV | lopato, malo stisnil! -- In gledal je napeto in srepo, 425 IV | In gledal je napeto in srepo, kako se je pomikalo 426 IV | od zunaj, ali kedaj pride in v kakšni podobi, ni znano 427 IV | lahko se odpró duri nenadoma in prikaže se... Silne črne 428 IV | z mehkimi svetlimi lasmi in če je iztrgal las, ga je 429 IV | pod nogama ter zapel dolgo in lepo pesem. ~Gledale so 430 IV | Gledale so nanj z zadovoljnim in ljubeznipolnim pogledom, 431 IV | kanarček, takega ni nikjer in ga nikoli ni bilo!" ~Na 432 IV | žalostna nedelja, mrzel in meglen dan je bil zunaj, 433 IV | zunaj, prišlo je malo ljudi in dolgočasni so bili še bolj 434 IV | malomarno; prišla je mati in je malo posedela in je šla. 435 IV | mati in je malo posedela in je šla. Nekaj neizmerno 436 IV | Nekaj neizmerno težkega in otožnega je bilo v sobi, 437 IV | zunaj. Ni bilo še potrkalo in že je bil v sobi njegov 438 IV | njene oči, matere ni bilo. In tedaj so se odprle duri 439 IV | se odprle duri na stežaj in prišlo je hrupoma. ~Prikazal 440 IV | slabo, ves je bil umazan in raztrgan. Mraz je bilo pač 441 IV | suknjo s škrici, posvaljkano in obnošeno. Sive karirane 442 IV | spodaj čisto razcefrane in tudi čevlji so bili razhojeni, 443 IV | sivobled, oči so gledale motno in so bile vse rdeče. ~Postal 444 IV | rdeče. ~Postal je med durmi in se je ozrl po sobi. ~"Kje 445 IV | njega, na prvi postelji. ~In Katica je vsa vztrepetala, 446 IV | hotel oče udariti s pestjó in zmerom še je držala roko 447 IV | gledala sta oba enako, boječe in radovedno, sestra Cecilija 448 IV | radovedno, sestra Cecilija in kanarček. ~"Že dobro vidim, 449 IV | da ti vse to pripoveduje in da ti vse to verjameš, ti 450 IV | Govoril je zelo na glas, hitro in jezno; držal je Katico za 451 IV | obraz, zasmilila se ji je in čudno strah jo je bilo. 452 IV | tako, nisem prišel krast!" ~In hotel se je nasmehniti. ~" 453 IV | človek brez manir, pijanec in tako. Oprostite, jaz znam 454 IV | prinese, &kadar pride?... Ná in jej, dobro je!" ~Prinesel 455 IV | Prinesel je piškotov in piškoti so dišali po žganju. 456 IV | tresla se je od bojazni in jedla je. ~Nato je pogledal 457 IV | glasu ni bilo od nikoder. In zasmejal se je široko. ~" 458 IV | licih; roka je bila raskava in je smrdela. ~"Nisem tako 459 IV | Blagor se tebi, Katica!" ~In se je ozrl. ~"Nisem tako 460 IV | Začivkalo je, zastokalo. ~"Ej, in kanarčka imate tudi, kako 461 IV | Zaklicalo mu je v srcu in zapelo, sam ni vedel, kako 462 IV | vedel, kako se je zgodilo. In šel je preko sobe, silen 463 IV | šel je preko sobe, silen in črn, od groze prepadli obrazi 464 IV | nikar!" Toda ni se zgenila in glasu ni bilo iz grla... ~ 465 IV | bila odprta, Bog je hotel in bila so odprta. Kanarček 466 IV | odprta. Kanarček je gledal in se je tresel. Tam je prihajalo, 467 IV | je nezavedna, obupna moč. In takrat se mu je zasvetilo 468 IV | oknu, udaril je ob steklo in je padel na polico. Rezika 469 IV | vzglavje, malo se je še stresel in je umrl... ~Tako je bilo 470 IV | groza, ko je posijalo jutro in šele počasi, mukoma, se 471 IV | so se izvile solze iz oči in je dihalo srce... ~Bližala 472 IV | kakor Božje dete, gorka in prijazna. Kakor Božje dete 473 IV | Božje dete je prihajala in kakor sestra Cecilija, ki 474 IV | rokah, ali gibalo se je in je brcalo. ~"Otroci, glejte!" ~ 475 IV | je, izpustila je iz rok in skočilo je na tla -- smešno, 476 IV | niti zobati še ni mogel in treba bi ga bilo pitati. 477 IV | pitati. Ves kuštrav je bil in grd; repa še imel ni, perje 478 IV | viselo navzdol, nerodno in zmršeno -- kakor premočen 479 IV | bi hotel pasti na glavo in tako je cepetalo, kakor 480 IV | našel pot -- cepet, cepet -- in že je bil pod posteljo. ~" 481 IV | prevrnilo, copat ali kaj. In spet se je prikazal na drugi 482 IV | Cecilija je gledala nanj in ko je bil tako črn in potuhnjen 483 IV | nanj in ko je bil tako črn in potuhnjen v mokrem haveloku, 484 IV | nasmejala. ~"Anarhist!" In anarhist se ni udomačil, 485 IV | ga ogrela. Ni maral jesti in tudi ogreti se ni maral. 486 IV | že je štrbunknilo na tla in -- cepet, cepet... ~"Kaj 487 IV | ker se ni zmenil zanjo in ker ni maral njene ljubezni. ~" 488 IV | pitati!" je dejala Lojzka in se je vozila po sobi za 489 IV | njim; cepetal je naokoli in se je umikal, Lojzka pa 490 IV | vso sobo je že preromal in vsevprek; če je počival, 491 IV | počival, se je stisnil v temò in takrat se je zdelo, kakor 492 IV | Lojzke, pahnila ga je z roko in smejale so se, ko se je 493 IV | je prevalil ter zibaje se in cepetaje odkobacal. Pod 494 IV | odkobacal. Pod okno je prišel in ozrl se je navzgor in je 495 IV | prišel in ozrl se je navzgor in je poskakoval. Peroti so 496 IV | bile preslabe, mučil se je in je padal; komaj dve pedí 497 IV | vzdignila ga je na polico. In takoj je poskočil, butnil 498 IV | malo dalje, poskočil je in je butnil znova. In spet 499 IV | poskočil je in je butnil znova. In spet ga je sunilo nazaj, 500 IV | vršiček golega drevesa. In anarhist je pozabil, da