Part

 1 I   |          ob postelji, štirinajst jih je bilo. Nad posteljami
 2 I   |        opirala ob slonice, kakor jih imajo bogati fotelji; zibala
 3 I   |        tretja Rezika, zakaj bilo jih je še dvoje; služila je
 4 I   |         bi ji dali pomije, pa bi jih pila!" ~Oglasila se je Tina,
 5 II  |        njem. ~"Sonce sije; ne bo jih veliko." ~"Kaj mislite,
 6 II  |     prikazale pomaranče, četvero jih je bilo. ~"Daj mi nožek,
 7 II  |           tenki piškoti, četvero jih je bilo. ~"Daj mi nožek,
 8 II  |       podobe, natanko štirinajst jih je bilo. Prijazna, smehljajoča
 9 II  |     sedela ob postelji Pavla ter jih je pozdravljala od daleč
10 II  |          sestre in brata, ali ko jih je ugledala med durmi, si
11 III |         in zamišljena; še petero jih je bilo zadaj; dve sta se
12 III |         obrazom: malo spreletelo jih je in gledale so kakor pričarane
13 III |         za sestro nadzornico. Ni jih bilo strah, ali niso si
14 III |      štela je na prste. ~"Koliko jih je že umrlo?... Dvanajst
15 III |         je že umrlo?... Dvanajst jih je bilo, zadnja je bila
16 III |      dejala Minka. "Dvanajst sem jih videla, trinajsta bom sama." ~
17 IV  |         odpirati vratca; toda ni jih odprlo. Stisnil se je globoko
18 IV  |        Katici se je zagabilo, ko jih je ugledala, ali tresla
19 V   |         razume te besede; nikoli jih ne pozabi več in žalostno
20 V   |        zvezde blizu, skoro bi se jih lehko doteknila z roko,
21 V   |      besede kakor v spanju, duša jih ni slišala in ne razumela.
22 V   |       slišala Tina besede, ki so jih izgovarjale ustnice in razumela
23 V   |  izgovarjale ustnice in razumela jih je... Da, tam je življenje,
24 VI  |        slačila si je rokavice in jih spet natikala, ozirala se
25 VI  |         in potem je nehal; mnogo jih je bilo. Mati je prinesla
26 VI  |       nosila košek cvetic, kakor jih prodajajo otroci na cestah
27 VII | procesija je bila. Vsi tisti, ki jih je bilo življenje s trdo
28 VII |          oskrunjena bogastva, ki jih prodaja oskrunjeno življenje
29 VII |         brezštevilne luči, ki so jih bili prižgali angeli in
30 VII |        so se stisnili v kot, nič jih ni strah, o Božiču kramljajo
31 VII |         čisto telesno. K sebi bi jih poklicala vse, otroke in
32 VII |           otroke in mater, da bi jih ogrela in da bi jim bilo
33 VII |      prišli angeli v sobo, mnogo jih je bilo, vsi so bili belo
34 VII |         koj po kosilu. Nikoli še jih ni bilo toliko in vsi so
35 VII |      tujih ljudeh. Darove, ki so jih prinesli tuji ljudje iz
36 VII |   natanko od nebogatih darov, ki jih je bil razpoložil ponoči
37 VII |        so bile, prav je bilo, da jih je mati prinesla in spodobilo
38 VII |       Lojzki so prišli in Lojzka jih je pozdravila s prešernim
39 VII |          bi si roko, zato ker se jih je dotaknila. Dišali so
40 VIII|     toplejši so bili poljubi, ki jih je čutila na licih; že niso
41 VIII|         in grozne skrivnosti, ki jih komaj sluti in hi govore
42 VIII|          polno skrivnosti, ki se jih je bala in ki so jo vabile,
43 VIII|       blizu in kakor zvonovi, ki jih je slišala časih od daleč
44 IX  |         v drugo življenje. Mnogo jih je bilo že lani tam in pripovedovale