Part

 1 I   |         gledala po sobi. Samo še časih je smuknil k nji radoveden,
 2 I   |         spat. Stoli so ropotali, časih je vzkriknilo -- ponesrečilo
 3 I   |          je skelela; zarezalo je časih, da bi zavpila, zavzdihnila,
 4 I   |        jo je bilo. Zgenilo se je časih tu, tam, zašumela je blazina,
 5 II  |          videla Lojzka, ki se je časih ozrla, da bi bila Katica
 6 III |         nadzornico, ki je prišla časih v sobo ter se ozrla po posteljah
 7 IV  |      polagoma se je umiril; samo časih je še malo poškilil, nezaupen
 8 IV  |        in vse razume. ~Zletel je časih na polico pred oknom, sprehajal
 9 IV  |       zunaj je bil tudi svet. In časih je priletelo zunaj mimo
10 IV  |         ter odkobali. ~Prišlo je časih prav do njegove kletke,
11 IV  |       nekaj temnega, zato je bil časih otožen. Vse gorjé pride
12 IV  |          v kletko. Napotil se je časih po sobi, od postelje do
13 V   |          bil zunaj in okna so se časih nalahko stresla; zagrnjena
14 V   |        zdaj, ki se odmakne komaj časih, komaj za trenotek -- takrat,
15 V   |          Postal je pred njo samo časih, ko je šel mimo dolge vrste
16 V   |          mrtvašnici; komaj se je časih zgenilo v spanju, v sanjah.
17 VI  |     doteknile ustnic. ~Prišel je časih oče pijan domov in je objemal
18 VI  |         zaslužil, je dal materi. Časih -- v soboto, kadar je bilo
19 VI  |      dolgoroki delavec je prišel časih, šel je preko sobe s sklonjeno
20 VI  |      nikoli več. ~Vzbudila se je časih Brigita ponoči, spominjala
21 VI  |       bežal čas... Prijela se je časih za glavo z obema rokama,
22 VI  |       duri; zmerom še je slonela časih na večer ob oknu in je gledala
23 VII |          na vzglavju. Zasoplo je časih težko, zahropelo, zgenila
24 VII |   zamolklo, narahlo so prišumele časih gor, in bilo je, kakor da
25 VII |       duri so se narahlo zaprle. Časih je še zašumelo na posteljah,
26 VIII|        in materinske. Zapihal je časih hladnejši veter, zavisten
27 VIII|       ponižno z njim. Slišala je časih, kako so prosili, govorili
28 VIII|       gnusilo. Prestrašila se je časih, kadar so se zalile Mariji
29 VIII|        se je bala in zato je šla časih k prijateljici, dasi ni
30 VIII|        jo je zabolelo. Marija je časih jokala in tedaj je imela
31 VIII|          čelo na izprehodu se je časih pritisnila Lucija k nji
32 VIII|        samotnem gozdu. Prišla je časih v očetovo sobo in je sedla
33 VIII|     prihajali, se je razgovarjal časih oče dolgočasno, poslovno
34 VIII|         bilo doma. Posadil si je časih Tončko v naročje, ali Tončki
35 VIII|       zvonovi, ki jih je slišala časih od daleč in ki so jo vabili...
36 IX  |          je dosegalo. ~Vstala je časih Malči v postelji, tenke
37 IX  | poslušala pazljivo in se je samo časih nasmehnila, kakor iz sočutja.
38 IX  |      bilo to sočutje; prijela je časih mater za roko in jo je stisnila
39 IX  |      doline šumí. Zavzdihnila je časih, ko se je okrenila na postelji,