Part

 1 I   |          zasijalo za hip jesensko sonce. Za steklenimi durmi, v
 2 I   |           cvetice so se klanjale. Sonce je sijalo in Malči se je
 3 II  |           sončni žarki na njem. ~"Sonce sije; ne bo jih veliko." ~"
 4 II  |          da bi ji bilo zableščalo sonce v lica. ~"Edvard!" je zaklicala
 5 II  | nerodno-zloben netopir ob zori in sonce se je smejalo s širokim,
 6 II  |           videlo oko. Veliko belo sonce in zeleni travniki pod soncem
 7 III |           je bila svetloba, kakor sonce..." ~"Kje se ji je prikazala?" ~"
 8 III |   žalostna je bila, ker ni sijalo sonce. Doteknila se je bila stekla
 9 III |       nebesa in zjutraj je sijalo sonce." ~Luč je ugasovala pred
10 IV  |       bila osmukala drevje zunaj; sonce ni gorelo več, sijalo je
11 V   |      ošabno in gosposko kakor ono sonce tam zunaj, ki se zasmeje
12 V   |              Ugasnilo je prijazno sonce na stropu; veter je bil
13 V   |    Zasvetilo se je od daleč kakor sonce, zazvonili so zvonovi, zapeli
14 V   |       Komaj malo je bilo posijalo sonce in samo mimo je bila šla
15 V   |          ves dan ni bilo zasijalo sonce, žalosten dan je bil, kakor
16 VI  |         na večer je posijalo malo sonce, ali izginilo je takoj za
17 VI  |       temnordečih zastorov, mirno sonce. Malči je poslušala vesela
18 VII |         bi ji umilo lica prijazno sonce, ki je bilo zunaj... ~Tako
19 VIII|           odprta, kadar je sijalo sonce in Tončka je stala ob oknu.
20 VIII|         veselo zmagoslavno majsko sonce, zmerom toplejši so bili
21 VIII|        stala ob oknu in je sijalo sonce... ~Oče je bil imeniten
22 VIII|            zunaj je sijalo žareče sonce in Lucija je zagrnila okno.
23 VIII|     svetle kraje, kjer sije čisto sonce in boža po licih z nedolžno
24 VIII|           čist in ljubezniv kakor sonce, ki je sijalo tam blizu
25 IX  |        skozi okno, kjer je sijalo sonce in je vabilo... ~Njeno telo
26 IX  |         jasno in toplo, na veselo sonce, ki se je smejalo in je
27 IX  |           svet, novo življenje... Sonce, sonce, sonce! Kje je tisto
28 IX  |          novo življenje... Sonce, sonce, sonce! Kje je tisto sonce,
29 IX  |        življenje... Sonce, sonce, sonce! Kje je tisto sonce, ki
30 IX  |        sonce, sonce! Kje je tisto sonce, ki je sijalo tam doli?
31 IX  |            samo slutnja! In tu je sonce, razgrnilo je svoje kraljevsko
32 IX  |         pojdeš!" ~In ko je sijalo sonce tako veselo in toplo, se
33 IX  |             Zakaj zunaj je sijalo sonce in je vabilo, vsa srca so
34 IX  |           tja, kjer sije resnično sonce in je vsa pokrajina neizmeren
35 IX  |     Danilo se je, zasvetilo se je sonce na steni. Na pot, na pot! ~
36 IX  |        pot, na pot! Komaj že čaka sonce, rože diše in vabijo...
37 IX  |       gori pa so že goreli hribi, sonce je prihajalo procesiji naproti,