Part

 1 II |         postelji, kjer je ležala Katica, bolna Katica; sklonila
 2 II |          je ležala Katica, bolna Katica; sklonila je glavo prav
 3 II |          časih ozrla, da bi bila Katica jedla. Mati je imela rdeče
 4 II |       rdeče oči, ko je odhajala, Katica pa se je obrnila k steni
 5 II |       Cecilija pri durih. ~Bolna Katica, ki je ležala na postelji
 6 II |    govorili o strašnem domu, ali Katica se je bila ozrla in je pogledala
 7 III|      Lojzka z mirnim nasmehom. ~"Katica bo prva!" je odgovorila
 8 III|         odgovorila Rezika resno. Katica se je komaj ozrla in lahek
 9 III|        Prišla je do Katice, tudi Katica je potegnila kratkega ter
10 IV |         v sobi njegov bolni dih. Katica je čakala, nemirne so bile
11 IV |        je ozrl po sobi. ~"Kje je Katica?" ~Ni je videl, bila je
12 IV |     njega, na prvi postelji. ~In Katica je vsa vztrepetala, vzdignila
13 IV |     komaj do obraza. ~"No, glej, Katica, danes sem prišel jaz! Da
14 IV |        gledaš, ali ti ni prav?" ~Katica je gledala, kakor da bi
15 IV |      kanarček. ~"Že dobro vidim, Katica, že vidim čisto dobro! Kakšne
16 IV |       lačni? Da so goli? -- Laž, Katica, laž! Sem vedel dobro, da
17 IV |          portez-vous? -- Nič?... Katica, no, še zmerom se me nisi
18 IV |     bliskalo od tihe jeze.  "Ná, Katica, prinesel sem ti nekaj.
19 IV |   smrdela. ~"Nisem tako hudoben, Katica, kakor misliš!l Vsak človek
20 IV |          je sam. Blagor se tebi, Katica!" ~In se je ozrl. ~"Nisem
21 VII|         Ugasnite!" je odgovorila Katica. ~In v sobi je bila tema,
22 VII|         stropu rumena svetloba. ~Katica je bdela; ko je gledala
23 VII|       tleh. ~Sama je hotela biti Katica in v temi, zato ker je bila
24 VII|        nič drugega; še to, glej, Katica..." Katica je vedela, kaj
25 VII|          še to, glej, Katica..." Katica je vedela, kaj je mislila
26 VII|     povedati mati: "Še to, glej, Katica, sem si izžela iz tega suhega
27 VII|          smehljala prej nikoli. "Katica, danes ko je sveti dan,
28 VII|       prinesla nekaj lepega." In Katica je ugledala v njeni roki
29 VII|    prstov. "Ko sem šla tod mimo, Katica, sem mislila, da stopim
30 VII|          je resnica?" je mislila Katica. "Niso sanje, oči so odprte;
31 VII| usmiljenja in prizanesljivosti. "Katica, zgodilo se je..." Glas
32 VII|        in tih, ni mogel iz grla. Katica se je ozrla in mu je pogledala
33 VII|        in prestrašil, zato mu je Katica povedala: "Mati je prišla