Part

 501 IV  |          saj je bilo tam zunaj nebo in črne hiše so bile in videlo
 502 IV  |           nebo in črne hiše so bile in videlo se je golo drevje
 503 IV  |            videlo se je golo drevje in vse je bilo tako blizu... ~
 504 IV  |            Spet je udarilo zamolklo in spet je padlo. Hotel se
 505 IV  |           nato pa se je le vzdignil in je tekel dalje po polici.
 506 IV  |             vedel, da je zunaj nebo in da je drevje zunaj. Tako
 507 IV  |          hudobno, vse so bile poleg in so gledale, kako je poskakoval
 508 IV  |         gledale, kako je poskakoval in padal. ~"Skoči ven, če ti
 509 IV  |        Skoči, anarhist!" ~Butilo je in se je prevalilo in je padlo
 510 IV  |        Butilo je in se je prevalilo in je padlo na tla, kakor težek
 511 IV  |         bolj težko, bolj že na prsa in na glavo kakor na noge.
 512 IV  |      poskoči naposled dovolj visoko in da poleti ven, kjer je nebo
 513 IV  |            poleti ven, kjer je nebo in kjer je drevje. Ves čas
 514 IV  |           jezil, ali da bi prosil. ~In poskakovalo je neprestano,
 515 IV  |         tekalo ob oknu, poskakovalo in padalo. ~A ko se je oziral
 516 IV  |        temnih poslopij se je širila in širila, zagrnila je vse. ~
 517 IV  |           copate, se je prestrašila in je zavpila. Črn klopčič
 518 IV  |             je poznalo, kjer so oči in kje je kljun, vse je bilo
 519 IV  |           kljun, vse je bilo krvavo in zmršeno. Z metlo so ga pomedle
 520 V   |            Prišla je zima, polagoma in nevidno, kakor starost:
 521 V   |          mislil, da so minili dnevi in da so minila leta. ~Osorna
 522 V   |         leta. ~Osorna je bila zunaj in nepriljudna; čemerno je
 523 V   |   nepriljudna; čemerno je bilo nebo in videlo se je, da so mrzli
 524 V   |         rožami preprežena. Brezzoba in neprijazna starka je bila
 525 V   |            zima zunaj, starka skopa in godrnjava, ki je hodila
 526 V   |           je bila, ki sedi za pečjó in pripoveduje bajke o vedomcu,
 527 V   |    polnočnih strahovih, o beli ženi in torklji... ~Nočilo se je
 528 V   |             zgodaj; sence so prišle in prišel je mir. Topla in
 529 V   |             in prišel je mir. Topla in prijazna je bila svetloba,
 530 V   |            sonca, ki ni tako ošabno in gosposko kakor ono sonce
 531 V   |                Zunaj pa je bil mraz in je bila noč; življenje,
 532 V   |          noč; življenje, zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo
 533 V   |        starka je šla godrnjaje mimo in je rožljala z molkom... ~
 534 V   |          bali, stisnili so se v kot in so gledali s prestrašenimi
 535 V   |           pravljica: vstal je otrok in je šel za starko-čarovnico,
 536 V   |            mraza, srce polno strahu in čudnega hrepenenja. Šel
 537 V   |          zimski gozd; izgubil se je in je legel in je umrl žalostno;
 538 V   |           izgubil se je in je legel in je umrl žalostno; od daleč
 539 V   |          stropu; veter je bil zunaj in okna so se časih nalahko
 540 V   |             zagrnjena so bila slabo in zimska noč je gledala skozi
 541 V   |          vsa postelja je bila vroča in trda. Sedla je; oči so se
 542 V   |            oči so se privadile teme in so videle po sobi: postelja
 543 V   |       mladosti; na licih, okoli oči in ustnic je bil starikav,
 544 V   |       katerih je zapisano trpljenje in uboštvo ljudi, ki so gledali
 545 V   |          težke misli so ostale tam; in kadar je noč in tišina,
 546 V   |         ostale tam; in kadar je noč in tišina, tedaj vzdihuje zopet,
 547 V   |           vzbudi se staro trpljenje in toži v razločnih besedah.
 548 V   |           Gorje mu, kdor se vzdrami in posluša, gorje mu, kdor
 549 V   |            mu, kdor pozna te vzdihe in razume te besede; nikoli
 550 V   |            nikoli jih ne pozabi več in žalostno je njegovo življenje. ~
 551 V   |       življenje. ~Tina je poslušala in je razumela vse in zato
 552 V   |        poslušala in je razumela vse in zato je bilo njeno življenje
 553 V   |           je, lica so se ji zgrbila in zdelo se ji je, da so trda
 554 V   |          zdelo se ji je, da so trda in mrzla kakor od usnja; videla
 555 V   |            je zdaj natanko po sobi; in kakor bi bila ta soba mrtvašnica
 556 V   |             bila ta soba mrtvašnica in kakor da bi bila mrtvašnica
 557 V   |           predno je prišel na svet, in ono življenje da je same
 558 V   |            živel v njenem srcu, lep in milostipoln, kakor obraz
 559 V   |            govoril je ljubeznivo... in tam je bil vrt... grede
 560 V   |            rdečih rož, zelene trate in lepo visoko drevje... imela
 561 V   |          Bog vedi, kedaj je to bilo in na katerem svetu; zazibalo
 562 V   |             gledale samo še milosti in usmiljenja polne oči... ~
 563 V   |             življenje od prvega dne in bo ostala na vse večne čase.
 564 V   |        Tiščala je v roki steklenico in v steklenici je bilo žganje.
 565 V   |            se je v kot ob stopnicah in je čakala noči. In ko se
 566 V   |        stopnicah in je čakala noči. In ko se je mračilo, je molila --
 567 V   |           kljuko. Duri so se odprle in tedaj se je zgenilo tudi
 568 V   |             glavo, zatisnila je oči in je iztegnila predse plašne
 569 V   |            ni bolelo, mrtva je bila in lahka, kakor kos obleke.
 570 V   |        kakor kos obleke. Ni prosila in tudi jokala ni; ovladalo
 571 V   |          bil pač proklel tisto hišo in vse ljudi, ki so bili tam
 572 V   |           vse ljudi, ki so bili tam in vse veliko temno predmestje.
 573 V   |       veselih oči; črno je bilo vse in umazano, smrdelo je po žganju
 574 V   |       umazano, smrdelo je po žganju in po gnoju. Prestrašila se
 575 V   |        gnoja. Tam je ležala dva dni in dve noči; mraz je bilo in
 576 V   |           in dve noči; mraz je bilo in drugo noč je naletaval sneg,
 577 V   |         naletaval sneg, tako droban in mrzel, da jo je zbadal v
 578 V   |        najlepša. Tina je bila lačna in bi prosila kruha, toda bilo
 579 V   |          zmračilo, vse je bilo tiho in samotno in Tina si je zaželela
 580 V   |             je bilo tiho in samotno in Tina si je zaželela smrti.
 581 V   |          Prvikrat si je je zaželela in obšla jo je ob tej želji
 582 V   |             toplo ruto ima na glavi in izpod rute gledajo prijazne
 583 V   |             v roki, belo pregrnjen, in v košu so sami kolači; lepo
 584 V   |          slaščičarnice. Pride bliže in pogleda in se skloni. Odgrne
 585 V   |              Pride bliže in pogleda in se skloni. Odgrne koš, poseže
 586 V   |             poreče, "pojdi z mano!" In vstane in pojde... Glej,
 587 V   |            pojdi z mano!" In vstane in pojde... Glej, vstala je
 588 V   |            pojde... Glej, vstala je in se je napotila. Hodila je
 589 V   |            je Tina na svojo umazano in cunjasto obleko in bilo
 590 V   |          umazano in cunjasto obleko in bilo jo je sram. Ali ko
 591 V   |            z roko, bleščeče so bile in prijazno migljajoče, kakor
 592 V   |         radosti je zatisnila oči... In ko je zatisnila oči, je
 593 V   |           udaril je kakor s pestjo, in oglasili so se drugi, zmerom
 594 V   |            je že razločevala besede in ni si upala odpreti oči.
 595 V   |             so, zgrabili so postelj in so jo vzdignili; zgenila
 596 V   |        težke so bile, kakor lesene, in komaj se je zasvetilo: bradati
 597 V   |            na oko, spreletelo jo je in vse je izginilo, ni bilo
 598 V   |                takrat, kadar je noč in strmé oči na sive stene
 599 V   |              Bog vedi kedaj je bilo in na katerem svetu... ~Zašumelo
 600 V   |           bila zavzdihnila v spanju in zamahnila z roko. Tina se
 601 V   |          stresla od mraza, legla je in se je odela do vratu. Ali
 602 V   |            bilo vzglavje spet vroče in trdo, misli so prihajale,
 603 V   |         bilo žalostno, želelo si je in ni vedelo kam. Tesen ji
 604 V   |             ki je bila nad posteljo in ki je bil na nji zapisan
 605 V   |        prihodnost; ozre se nazaj -- in glej, prehodil je bil neizmerno
 606 V   |          živel; oči so izpregledale in zdaj je potrto njegovo srce,
 607 V   |          potrto njegovo srce, težak in nestalen je njegov korak...
 608 V   |         neko noč, da ni mogla spati in tedaj je slišala Tina prvikrat,
 609 V   |         stene. Poslušala je strahom in je spoznala mrtvašnico.
 610 V   |           postelji, rakev ob rakvi. In mrtveci vstajajo, hodijo
 611 V   |        neokretnimi koraki, smejó se in kramljajo. Ali vse njih
 612 V   |    življenje je prišlo v njeno srce in z življenjem vsa bridkost
 613 V   |        smejala so se brezzoba usta; in otrok je vstal in je šel
 614 V   |             usta; in otrok je vstal in je šel za njó, kamor ga
 615 V   |          kamor ga je vabila, šel je in se je izgubil; izgubil se
 616 V   |           je izgubil; izgubil se je in je poginil, ker je bilo
 617 V   |             bilo njegovo srce gorko in nepokojno... Kamor pride
 618 V   |         rožljajoča, pride z njo zlò in nepokoj; gleda skozi okno,
 619 V   |             gleda skozi okno, vabi, in gorje mu, kdor vstane... ~
 620 V   |     anarhist; želel si je življenja in je izdihnil klavrno v copati.
 621 V   |           je pogledala Tini v obraz in se je spomnila na anarhista,
 622 V   |         ponoči, ozrla se je naokoli in je ugledala Tino, ki je
 623 V   |                Potrpi Tina ozdraviš in pojdeš." ~Okrenila se je
 624 V   |           trudno roko lase raz čelo in je zaspala mirno. Tina je
 625 V   |            ni legla kakor v omotici in so se spremenile nemirne
 626 V   |            ustnice, ki so bile suhe in razpokane. Postala je in
 627 V   |            in razpokane. Postala je in si ni upala prašati in je
 628 V   |           je in si ni upala prašati in je šla mimo; tudi v njena
 629 V   |             tedaj nenavadna rdečica in zasvetile so se tudi njene
 630 V   |     poletnega travnika, švignila je in sledu ni bilo več po nji. ~
 631 V   |          dom. Živela je med mrtveci in vse njih početje se ji je
 632 V   |       početje se ji je zdelo zoprno in smešno. Njene oči so gledale
 633 V   |        drugod so hodile njene misli in če je govorila, so bile
 634 V   |             bile njene besede čudne in nerazumljive; prihajale
 635 V   |         krajev, izpod drugega nebá. In mrtveci so začutili, da
 636 V   |              smešna se jim je zdela in zoprna, komaj se je zgenilo
 637 V   |            ven, kjer je golo drevje in sneg in kjer so ljudjé,
 638 V   |         kjer je golo drevje in sneg in kjer so ljudjé, ki imajo
 639 V   |            ljudjé, ki imajo zle oči in roké nevarne in hudobne.
 640 V   |             zle oči in roké nevarne in hudobne. Pojdi ven, kjer
 641 V   |        Pojdi ven, kjer je življenje in pogini!" ~... Ali anarhist
 642 V   |        obzidanega vsenaokoli. Velik in strašen čas je bil, ko je
 643 V   |      spoznala mrtvašnico, svoj dom, in je zahrepenela s srcem polnim
 644 V   |         podobi je bilo zeleno drevo in pod drevesom je bila klop.
 645 V   |         drevesom je bila klop. Fant in dekle sta sedela na klopi,
 646 V   |         pogled. Tudi govorila nista in ni se zgenila roka, ki je
 647 V   |              Tina je gledala podobo in zmerom bolj so se napenjale
 648 V   |           bi, zavpila od hrepenenja in od bridkosti... ~Prišel
 649 V   |    bridkosti... ~Prišel je prvikrat in ko je šel mimo, jo je pobožal
 650 V   |              jo je pobožal po licih in po laseh, doteknil se je
 651 V   |          laseh, doteknil se je rame in robca na prsih. Tako je
 652 V   |            na prsih. Tako je storil in je vzbudil njeno srce ter
 653 V   |     preširok, oči so ležale globoko in so se smejale malokdaj.
 654 V   |             njen glas je bil globok in nelep. Jesensko popoldne
 655 V   |           da bi bila sestra njegova in ko je šel, se je ozrl še
 656 V   |             Tinine oči. Mlad je bil in lep, bela so bila njegova
 657 V   |            lahkim gosposkim korakom in ko je govoril, ko se je
 658 V   |              da bi mu stregla vdano in da bi bila njegova dekla
 659 V   |            stopil prednjo mimogredé in se je nasmehnil veselo;
 660 V   |     nasmehnil veselo; prišla je noč in Tina ga je videla pred sabo
 661 V   |         Tina ga je videla pred sabo in je čutila na licih njegovo
 662 V   |           licih njegovo mehko roko; in prišel je dan in drugi,
 663 V   |        mehko roko; in prišel je dan in drugi, teden je minil in
 664 V   |            in drugi, teden je minil in mesec in Tina ga je videla
 665 V   |             teden je minil in mesec in Tina ga je videla pred sabo
 666 V   |          videla pred sabo še zmerom in je čutila njegovo roko na
 667 V   |           je nedelje s težkim srcem in žalostna je bila, če ni
 668 V   |        prišel. Kadar je bil dan lep in gorak, se je bala, da ne
 669 V   |            človek, kam bi se obrnil in se domisli bolnikov. Nikoli
 670 V   |          zanjo, če bi se mu mudilo. In tudi njegova roka se je
 671 V   |            človeku, ki gre po cesti in pogladi mimogrede otroka
 672 V   |            so bile tudi njegove oči in nasmeh na njegovih ustnicah
 673 V   |         podobe, ki strmi v praznoto in se smehljá. ~"Kako ti je
 674 V   |      drugega ni govoril, ozrl se je in je šel dalje, stopil je
 675 V   |             z velikimi slepimi očmi in je krčila obrvi, ker je
 676 V   |             hodil, da so minile ure in se je zmračilo, poslovil
 677 V   |             sledili Tinini pogledi. In ko je bila noč, so sople
 678 V   |       vzglavje je bilo od žerjavice in žile so bíle na senceh,
 679 V   |         Pomlad je šla preko poljane in kjer je bila prej gola prst,
 680 V   |            je bilo njeno mlado srce in nenadoma se je vzdignilo
 681 V   |          kostanjem, sta sedela fant in dekle, glavo ob glavi, roko
 682 V   |         glavo ob glavi, roko v roki in sta molčala. Ali glej, podoba
 683 V   |         Smehljal se je njegov obraz in ves bel je bil, ustnice
 684 V   |           pa so bile rdeče, napete; in bližal se je, njegova lepa
 685 V   |     doteknila njenega vročega lica; in ona bi sklonila glavo, z
 686 V   |             njene oči so bile resne in žalostne; zazvonilo je na
 687 V   |         minilo. Ozrla se je na Tino in je zaslutila, da je bilo
 688 V   |            Malči je opazila to roko in v srcu se ji je zgenilo,
 689 V   |          kakor v ogledalu samo sebe in svoje življenje. Komaj malo
 690 V   |         malo je bilo posijalo sonce in samo mimo je bila šla pomlad,
 691 V   |             v nji, srce je začutilo in oči so izpregledale. Prišel
 692 V   |          Prišel je nekoč s sestrami in z njimi je prišlo mlado
 693 V   |            njen obraz, njeno obleko in videla je, da je lepa ženska;
 694 V   |          obraz je bil poln svetlobe in veselja, telo je kipelo
 695 V   |       začutila je v srcu kakor sram in skrila bi se. Zvečer se
 696 V   |          razpravila hitro, legla je in se odela preko obraza. ~
 697 V   |        ubogih, tenkih, čudno zvitih in skrčenih nogah, po bokih,
 698 V   |            ki so bile še polotroške in so se pač izgubile pod bluzo,
 699 V   |             obrazu, ki je bil surov in kmečki, po nerodnih delavskih
 700 V   |         vsenaokoli, pač so tam vrti in so travniki, pač so kostanji
 701 V   |       travniki, pač so kostanji tam in klop pod kostanjem, kjer
 702 V   |         kostanjem, kjer sedita fant in dekle, roko v roki, glavo
 703 V   |          vratmi bi klečala, spačena in grda, od Boga prokleta,
 704 V   |             grda, od Boga prokleta, in bi gledala na vrt, tja,
 705 V   |             sedita pod kostanjem on in ona, lepa in mlada obadva.
 706 V   |           kostanjem on in ona, lepa in mlada obadva. Kleči pred
 707 V   |          vratmi, spačena, zavržena, in gleda, kako se sklanja glava
 708 V   |        nohtove v meso, vzdihnila je in vzdih je bil podoben siloma
 709 V   |            slišala je krik v spanju in precej se ji je zazdelo,
 710 V   |            v bolnišnici kakor nekoč in da leži tam nag otrok, ki
 711 V   |               Tina je zaspala pozno in je kričala v spanju. Ko
 712 V   |          tleh je ležala tudi srajca in telo je bilo razpraskano
 713 V   |           bili megleni temni dnevi. In v tistih meglenih dneh je
 714 V   |        sveto obhajilo. Tiha je bila in resna, v njenih mislih je
 715 V   |             ogenj, pokojno so tekle in jasne so bile kakor studenec.
 716 V   |         natanko določena; tista noč in druga nobena. Zgodaj se
 717 V   |       čakala je, da bi ugasnila luč in da bi bilo tiho v sobi.
 718 V   |             da bi bilo tiho v sobi. In ko je ugasnila luč, ko je
 719 V   |     utihnilo šepetanje na posteljah in se je že oglašalo odtod,
 720 V   |            vzela Tina molek s stene in je pričela moliti rožni
 721 V   |       moliti rožni venec. Molila je in se je prestrašila; drugod
 722 V   |         spanju, duša jih ni slišala in ne razumela. Pričela je
 723 V   |       obraza, oči so se ozrle nanjo in so gledale prešerno, hudobno --
 724 V   |            kipeli v nji polni udje, in Tina je spoznala lepo žensko,
 725 V   |            ni bilo na licih; gladek in bel je bil njegov obraz,
 726 V   |           menjale podobe, ginile so in ugašale, vračale so se.
 727 V   |            molila je skoro na glas. In podobe so bile zmerom bolj
 728 V   |           so bile zmerom bolj mirne in čiste, misli so se vzdignile
 729 V   |           vzdignile iz blatne prsti in so se vzpenjale zmerom višje.
 730 V   |             jih izgovarjale ustnice in razumela jih je... Da, tam
 731 V   |            otrok krilce do gležnjev in skoči z lahko nogo preko
 732 V   |             je vzela zavoj užigalic in je delala počasi, nič se
 733 V   |           kozarec. Razpravila se je in je legla v posteljo, rumena
 734 V   |             stene malo črno razpelo in ga je pritisnila k ustnicam,
 735 V   |              Tina!"  Vztrepetala je in se je ozrla. ~Malči je sedela
 736 V   |         sedela na postelji, zaspano in začudeno so gledale oči. ~"
 737 V   |             te klicala, Malči; lezi in zaspi." ~"Ugasni svečo." ~
 738 V   |            Tina je bila vztrepetala in tresla se je še zmerom;
 739 V   |       držati polni kozarec. ~Počasi in polglasno je molila Tina
 740 V   |            očenaš, zatisnila je oči in je izpila do dna... ~Zjutraj
 741 V   |            postelji sestra Cecilija in zdravnik, ki se je smejal
 742 V   |             večna. ~Sestra Cecilija in sestra Agata, ki je bila
 743 V   |     sosednje sobe, sta prijeli Tino in sta jo nesli dol. Malči
 744 V   |         Malči je sedela na postelji in je držala v roki skodelico
 745 V   |           odtod," je dejala Brigita in je srebala kavo, v roki
 746 V   |            žemljo... ~Znočilo se je in pozabile so nanjo. Tina
 747 V   |             otrok na njeni postelji in je ugledal ponoči strahom
 748 V   |           velikih oči, polnih groze in trpljenja... ~Zunaj je bil
 749 V   |     trpljenja... ~Zunaj je bil mraz in je bila noč; življenje,
 750 V   |          noč; življenje, zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo
 751 V   |        starka je šla godrnjaje mimo in je rožljala z molkom. ~
 752 VI  |         malo dni je bilo do Božiča. In takrat so prišli gostje
 753 VI  |       skrbno počesanih preko pleše; in obraz je bil rumen, ves
 754 VI  |              sklonil se je k Lojzki in jo je poljubil na ustnice
 755 VI  |           jo je poljubil na ustnice in na lica. Nato je vprašal
 756 VI  |        odgovorila Lojzka tako mirno in pogledala očetu tako mrzlo
 757 VI  |          obraz, da ni vprašal dalje in se je kmalu poslovil. ~Prišla
 758 VI  |          težko, govorila je hlastno in razmišljeno, slačila si
 759 VI  |              slačila si je rokavice in jih spet natikala, ozirala
 760 VI  |            pogledom od glave do nog in pogled se je ustavil naposled
 761 VI  |          pravico? Zase naj se briga in za svoj rdeči nos... Kadar
 762 VI  |        platneno steno pred posteljo in vse se izvrši, kakor da
 763 VI  |             rane... Ženska pa pride in govori sredi sobe -- šla
 764 VI  |             je skomizgnila z rameni in ni odgovorila. "Čudna bolnišnica!"
 765 VI  |   bolnišnica!" se je razjezila dama in nato je vprašala Lojzko,
 766 VI  |           Ne!" je odgovorila Lojzka in se ni več ozrla na mater.
 767 VI  |         stopicala je, ozirala se je in šla je naposled. ~Lojzka
 768 VI  |            Na tleh so bile preproge in sedel je človek na širokih,
 769 VI  |            ležal je na mehkih zofah in mirna zaspana svetloba je
 770 VI  |         kotu je stala majhna mizica in na mizici so bile rože,
 771 VI  |        oskrunjena, polna zlih misli in zlih besed. ~Oče je bil
 772 VI  |           osoren, gledal je hudobno in prav tako hudobno je gledala
 773 VI  |         slučajno zdrknila z ustnic, in tedaj sta odložila nože
 774 VI  |             tedaj sta odložila nože in vilice, lica so prebledela,
 775 VI  |            so se tresle. Vstala sta in stala sta si nasproti s
 776 VI  |             odprtimi, polnimi zlobe in sovraštva. Vsaka beseda,
 777 VI  |         bila kakor ostuden pljunek; in obadva sta bila opljuvana,
 778 VI  |       Lojzka ni razumela od začetka in je jokala; pozneje pa je
 779 VI  |             lica so bila spet polna in rdeča, ali oči so bile zrele
 780 VI  |        rdeča, ali oči so bile zrele in polne zaničevanja. ~Kadar
 781 VI  |         prišli gostje, sta bila oče in mati čisto drugačna, vsa
 782 VI  |        čisto drugačna, vsa prijazna in ljubeznjiva. "Moja sladka
 783 VI  |           Mimi!" je dejal tedaj oče in je pobožal mater po roki,
 784 VI  |            falotek!" je dejala mati in se je smehljala cukreno.
 785 VI  |            je šla mati odpirat duri in je prišel tiho in s strahom
 786 VI  |      odpirat duri in je prišel tiho in s strahom tuj gospod. Ni
 787 VI  |        prihajal je vsaki nekaj časa in potem je nehal; mnogo jih
 788 VI  |          prsih je bila halja odprta in videla se je bela polt.
 789 VI  |             poleg drugega, pila sta in sta se smejala, gospod je
 790 VI  |         ležala na blazinastem stolu in se je igrala s knjigami. ~
 791 VI  |          sobo; duri so bile priprte in Lojzka je slišala nerazločen
 792 VI  |             v lica, sram jo je bilo in ni vedela zakaj, zakrila
 793 VI  |        vrnila čez dolgo časa gospod in mati, sta se poslovila hladno,
 794 VI  |            hladno, poljubila sta se in ustnice so se komaj doteknile
 795 VI  |            je časih oče pijan domov in je objemal mater. Mati se
 796 VI  |           so zardela lica tudi njej in smejala se je na glas. Lojzka
 797 VI  |             Lojzka je legla na zofo in se je odela preko glave,
 798 VI  |         padala odeja zmerom raz oči in Lojzka je gledala izza polzatisnjenih
 799 VI  |           ker je moral v pisarnico, in služkinja je ostala, ki
 800 VI  |             ostala, ki je bila grda in čemerna. In tedaj je prihajal
 801 VI  |            je bila grda in čemerna. In tedaj je prihajal oče s
 802 VI  |          prodajajo otroci na cestah in po gostilnicah. Prišla je
 803 VI  |           po gostilnicah. Prišla je in je ostala pri durih ter
 804 VI  |          ležala na zofi, že slečena in odeta. Oče se je zasmejal
 805 VI  |           odeta. Oče se je zasmejal in jo je prijel za roko. ~"
 806 VI  |       zaklicala: "Beži! Pojdi domov in se skrij v posteljo!" ~Ali
 807 VI  |      kozarec, malo je zatisnila oči in je pila; oče ji je gledal
 808 VI  |           jo je naposled v naročje. In punčka je pila, že so bila
 809 VI  |          njena lica, prej tako bela in uboga. Ali kakor so rdela
 810 VI  |            so bila zdaj, sivorumena in oči so gorele. ~Lojzka je
 811 VI  |             zato da bi jo videl oče in da bi se prestrašil -- ali
 812 VI  |           ni je videl, smejal se je in je slačil punčko, ki je
 813 VI  |           ležala v njegovem naročju in se je smejala sunkoma, pijana,
 814 VI  |           uboga srajčka vsa umazana in zašita; ali telo je bilo
 815 VI  |       zašita; ali telo je bilo belo in nežno, komaj so poganjale
 816 VI  |            glave -- izginilo je vse in vzbudila se je šele pozno
 817 VI  |             v noč; bilo ji je težko in slabo in iskala je vode
 818 VI  |           bilo ji je težko in slabo in iskala je vode v temi... ~
 819 VI  |              Nekoč sta se sprla oče in mati; oče je udaril mater
 820 VI  |            mati je napolnila kovčke in je šla. Toda vrnila se je
 821 VI  |             pestmi, oči polne zlobe in sovraštva. Ali narazen nista
 822 VI  |            je bil do vrha oskrunjen in opljuvan, in baš zato, ker
 823 VI  |         vrha oskrunjen in opljuvan, in baš zato, ker je bil oskrunjen. ~
 824 VI  |             ozrl se je malo naokoli in je videl, kako je bilo opljuvano
 825 VI  |     preprogah, na tapetah, na zofah in tako je ukazal, da mora
 826 VI  |             zadonela godba na cesti in mati je pohitela k oknu... ~
 827 VI  |        pohitela k oknu... ~O Božiču in o Veliki noči sta prihajala,
 828 VI  |          grizla bi s krepkimi zobmi in bíla s pestjo. Dobivala
 829 VI  |             se napele njene ustnice in obrvi so se namršile, ko
 830 VI  |       zaprle duri; življenje je šlo in oči so gledale za njim brez
 831 VI  |            Lojzka se je komaj ozrla in ni odgovorila. Ali Brigita
 832 VI  |            Brigita je nagnila glavo in je poslušala, kadar je šlo
 833 VI  |      življenje mimo, zdrznila se je in bi ubogala, kadar je šla
 834 VI  |          šla zunaj mimo okna starka in je vabila... Ali Brigitin
 835 VI  |            komaj dozidane, že stare in čemerne. Stanovali so v
 836 VI  |         zakaj dvorišče je bilo ozko in na vseh straneh se je vzdigalo
 837 VI  |             razgovarjali se na glas in se smejali, tudi sprli so
 838 VI  |          tudi sprli so se mnogokdaj in nekoč so nesli pozno ponoči
 839 VI  |          imel pri sebi tudi ljubico in otroka, ali otrok je bil
 840 VI  |            ali otrok je bil bolehav in je kmalu umrl. Brigitina
 841 VI  |       Brigitina mati je bila krepka in lepa žena; ni delala veliko;
 842 VI  |           veliko; sedela je za mizo in se je veselo razgovarjala,
 843 VI  |         spala. Oče je bil suh, bled in plašljiv, hodil je s sklonjeno
 844 VI  |          hodil je s sklonjeno glavo in je govoril malo; delal je
 845 VI  |      govoril malo; delal je ves dan in denar, ki ga je zaslužil,
 846 VI  |       napravili lep večer, jedli so in pili pozno v noč, godli
 847 VI  |          noč, godli so na harmoniko in plesali. Pila je tudi Brigita,
 848 VI  |      Brigita, sedela je na postelji in je gledala in se je smejala.
 849 VI  |           na postelji in je gledala in se je smejala. Ko je bilo
 850 VI  |         objemali mater vsi po vrsti in so jo poljubovali, in mati
 851 VI  |         vrsti in so jo poljubovali, in mati je bila vesela, vsa
 852 VI  |           vsa rdeča je bila v obraz in se je smejala zvonko. In
 853 VI  |            in se je smejala zvonko. In potem so šli v drugo sobo,
 854 VI  |              hrupoma so zaprli duri in slišal se je čuden krik,
 855 VI  |             krik, smeh, ropotalo je in se prevračalo. Oče je ostal
 856 VI  |            pri Brigiti, bled je bil in oči so se svetile čudno.
 857 VI  |            ko so se vračali delavci in prišel je tudi Franc, kovač;
 858 VI  |            tudi Franc, kovač; velik in močan fant je bil, roke
 859 VI  |             je imel črne. Prišel je in mati ga je pozdravila prijazno,
 860 VI  |              prinesla mu je večerjo in sta sedela in večerjala.
 861 VI  |            je večerjo in sta sedela in večerjala. Po večerji je
 862 VI  |           so se prikazale gole roke in Franc jo je objel in jo
 863 VI  |           roke in Franc jo je objel in jo je poljubljal in tudi
 864 VI  |           objel in jo je poljubljal in tudi ona mu je položila
 865 VI  |          mati na posteljo, na odejo in se je smejala na glas, roke
 866 VI  |             bila položila pod glavo in visoko so kipele prsi. Tedaj
 867 VI  |             Tedaj so se odprle duri in prišel je oče. Mati se ni
 868 VI  |          zgenila, ozrla se je komaj in je dejala: "Zunaj imaš večerjo,
 869 VI  |           pijan, stopil je k Francu in Franc je zakričal in je
 870 VI  |         Francu in Franc je zakričal in je sunil očeta v prsa, da
 871 VI  |           pa se je zgrudil tudi sam in vse polno krvi je bilo na
 872 VI  |            vpila je "Franc! Franc!" in je pokleknila k njemu. Nato
 873 VI  |          hipoma utihnila, vstala je in je šla počasi proti očetu,
 874 VI  |          očetu, ki je stal ob steni in se je tresel od strahu in
 875 VI  |           in se je tresel od strahu in je iztegal roke, da bi se
 876 VI  |             je s prstom proti durim in oče je šel. Že je bilo mnogo
 877 VI  |         zdravnik je prišel, nepokoj in hrup je bil pozno v noč...
 878 VI  |       spomini niso bili čisto jasni in izgubljali so se zmerom
 879 VI  |   izgubljali so se zmerom bolj. Živ in jasen pa je bil v njenem
 880 VI  |       doživela čudno radost, grozno in lepo obenem. Stanoval je
 881 VI  |        Stanoval je tam delavec, grd in slaboten človek. Vodeno
 882 VI  |             slaboten človek. Vodeno in nezaupljivo so gledale njegove
 883 VI  |           gledale njegove oči, roke in noge so bile dolge in nerodne,
 884 VI  |          roke in noge so bile dolge in nerodne, kakor opičje, malo
 885 VI  |           bili drugi veseli, umikal in skrival se je njegov nestalni
 886 VI  |             v njem; sam je bil doma in je sedel za mizo, ko je
 887 VI  |           delavčeva ljubica, majhna in debela, neokretna ženska,
 888 VI  |           ki je bila zmerom umazana in nemarno oblečena; šla je
 889 VI  |           potegnil je žensko k sebi in ji je pričel trgati bluzo
 890 VI  |            vsa razgaljena. Stala je in se je čudila in ni rekla
 891 VI  |            Stala je in se je čudila in ni rekla drugega kakor: "
 892 VI  |             no!" On pa jo je prijel in jo je sunil v drugo sobo,
 893 VI  |          drugo sobo, nič ni govoril in še duri ni zaprl za sabo.
 894 VI  |        vrnila ženska, se je smejala in se je čudila še zmerom: "
 895 VI  |              Smejala se je potihoma in je šla v kuhinjo... Ob nedeljah
 896 VI  |         sama doma, vsi drugi so šli in se niso vrnili do noči.
 897 VI  |              Zaklenili so jo v sobo in ležala je na postelji in
 898 VI  |            in ležala je na postelji in je mislila veliko in tudi
 899 VI  |       postelji in je mislila veliko in tudi jokala je, kadar se
 900 VI  |       jokala je, kadar se je nočilo in je bilo v sobi pusto in
 901 VI  |             in je bilo v sobi pusto in tiho. Samo dolgoroki delavec
 902 VI  |     sklonjeno glavo, ni se nič ozrl in je šel spat. Tako je bilo
 903 VI  |        svetilo visoko tam na strehi in je ugasnilo in je legel
 904 VI  |            na strehi in je ugasnilo in je legel samoten mrak. Brigita
 905 VI  |           veroval, da je Mati božja in je umrl kakor pogan. Takrat
 906 VI  |            prišel dolgoroki delavec in ko je šel drugič mimo, je
 907 VI  |            oči so gledale izbuljeno in so plamtele. Brigita mu
 908 VI  |      strmela v obraz kakor začarana in se je tresla. Tako je stopil
 909 VI  |          nji, vrgel je odejo na tla in se je sklonil globoko. Na
 910 VI  |           ležalo mlado telo, nelepo in grbavo, in vilo se je in
 911 VI  |             telo, nelepo in grbavo, in vilo se je in je trepetalo,
 912 VI  |            in grbavo, in vilo se je in je trepetalo, prsi so ječale...
 913 VI  |          koder je hodil, bale so se in so ga klicale. On pa se
 914 VI  |       klicale. On pa se ni več ozrl in ni prišel nikoli več. ~Vzbudila
 915 VI  |            ponoči, spominjala se je in vztrepetal je ves život;
 916 VI  |           nerazumljive divje slasti in prsi so ječale, kakor tisti
 917 VI  |          večer... Želela je Brigita in ni vedela česa -- tam zunaj
 918 VI  |         zunaj je šlo življenje mimo in je vabilo. V njenih očeh
 919 VI  |            bilo zapisano hrepenenje in na obrazu je bil zapisan
 920 VI  |        besed. Zato so se ji umikale in so se je bale,; nečist je
 921 VI  |            njen obraz, grda je bila in grbava, kakor starka, ki
 922 VI  |        kakor starka, ki je šla mimo in je gledala skozi okno ob
 923 VI  |            Tako daleč je bil že dom in izgubljal se je zmerom dalj
 924 VI  |           so ga videle v megli oči. In kadar so ga ugledale, je
 925 VI  |             sočutja, stisnilo se je in je zabolelo... Da, tam na
 926 VI  |          leži mali brat, razodet je in poten, polodprta usta sopejo
 927 VI  |           spanju. Za mizo sedi mati in šiva, globoko kloni glava;
 928 VI  |          postala je roka, oči strme in ne vidijo ničesar, mirno
 929 VI  |         ničesar, mirno kapajo solze in neprestano, že so bile izdolble
 930 VI  |            ležala tam na stari zofi in bi ne mogla zaspati in bi
 931 VI  |         zofi in bi ne mogla zaspati in bi poslušala pozno v jutro,
 932 VI  |        Nekoč pa je bilo doma veselo in prazniško. Prišel je k njim
 933 VI  |    prazniško. Prišel je k njim mlad in lepo oblečen človek; vesel
 934 VI  |         človek; vesel je bil zmerom in glasan, pomlad je prišla
 935 VI  |        pentljo, čipkast predpasnik, in kadar je šla z doma in jo
 936 VI  |              in kadar je šla z doma in jo je spremljal mladi gospod,
 937 VI  |            na glavi klobuk z rožami in svilenimi trakovi, na rokah
 938 VI  |         zvečer je bilo vino na mizi in ko je bilo pozno, je kuhala
 939 VI  |           pozno, je kuhala mati čaj in potem je šla z gospodom
 940 VI  |             od čaja, od lepih misli in je zaspala kmalu. Ko se
 941 VI  |           opaljene; delala je hitro in prestrašila se je vselej,
 942 VI  |        ponoči, ko je sedela za mizo in je gorela svetilka, zunaj
 943 VI  |              ker jo je skelela rana in takrat sta se razgovarjali
 944 VI  |           bilo pač v čelu, v sencih in mati se je prijela za glavo. "
 945 VI  |         Malči... Zdaj rabimo veliko in delati je treba... delati.
 946 VI  |           Ampak ozre se na posteljo in vse se ustavi, roka se ne
 947 VI  |          leto ne več, manj ko leto, in to mine tako hitro. Zdaj
 948 VI  |           že premislila natanko..." In mati je pripovedovala, kako
 949 VI  |           Malči je poslušala vesela in ko je zaspala, se je preselila
 950 VI  |            stropa je visel lestenec in na majhni mizici, tako da
 951 VI  |          slaščic... Prišel je Božič in je prišla Velika noč, mladi
 952 VI  |              mladi gospod pa je šel in se ni vrnil več. Mati je
 953 VI  |             pegasta; spremila ga je in ko se je vrnila, je jokala
 954 VI  |            bil, da se povrne kmalu, in da bo pisal; ali nikoli
 955 VI  |          pisal; ali nikoli ni pisal in tudi vrnil se ni. Prvo noč
 956 VI  |           ne pride, nikoli več!" -- In res ni prišel. Mati se je
 957 VI  |             let je minilo; zdrznila in je poslušala in je šla odpirat
 958 VI  |            zdrznila in je poslušala in je šla odpirat duri; zmerom
 959 VI  |      slonela časih na večer ob oknu in je gledala z napetim pogledom,
 960 VI  |             Lasjé so ji zdaj siveli in tudi se ni več lepo oblačila;
 961 VI  |        spomladanski klobuk z rožami in svilenimi trakovi. ~Malči
 962 VI  |           je tam zunaj, sama žalost in grenkoba. Hudobno gledajo
 963 VI  |       grenkoba. Hudobno gledajo oči in če gledajo blago, so vse
 964 VI  |              nič drugega nego zloba in trpljenje. V njenem srcu
 965 VI  |           komaj zavedno, brez solza in brez trpljenja. Tam je nebo
 966 VI  |             vsi obrazi so tam mirni in prijazni in veselo gledajo
 967 VI  |            so tam mirni in prijazni in veselo gledajo oči. ~
 968 VII |             je zazvonilo, od vzhoda in od zahoda; od neizmernega
 969 VII |          dan, ko se je rodil Človek in vsa srca so se odpirala
 970 VII |           se odpirala njemu v hvalo in ljubezen, vsa srca so zahrepenela
 971 VII |        pestjo, so odprli trudne oči in so vzdignili ranjene ude,
 972 VII |       vzdignili ranjene ude, šli so in so mu nesli srca naproti.
 973 VII |             delil dragocene darove. In bili so mu hvaležni in so
 974 VII |              In bili so mu hvaležni in so zaupali vanj. Dar, ki
 975 VII |             breme raz ramena, lahke in poskočne so bile njegove
 976 VII |           božični zvonovi od vzhoda in od zahoda in vsepovsod so
 977 VII |      zvonovi od vzhoda in od zahoda in vsepovsod so se dramili
 978 VII |     vsepovsod so se dramili ranjeni in zavrženi in so vstajali.
 979 VII |         dramili ranjeni in zavrženi in so vstajali. Trpljenje je
 980 VII |    praznovalo véliki praznik upanja in zmagoslavja; utolaženi so
 981 VII |            večnost. Ponosni so bili in so gledali zmagonosno, ki
 982 VII |             so vedeli, da so v njem in del njegov, zato ker so
 983 VII |          njegov, zato ker so bičani in s trnjem kronani... ~Tako
 984 VII |            se je zavedal zaničevani in zavrženi in bilo mu je kakor
 985 VII |      zavedal zaničevani in zavrženi in bilo mu je kakor v sanjah,
 986 VII |             slišal tolažilne besede in ko je začutil usmiljeno
 987 VII |          bremena. ~Polna solz, krvi in gnusobe je sôpla zemlja
 988 VII |          noč je vzplamtelo tisočero in tisočero luči, vzdigali
 989 VII |  brezštevilni plameni, tresli so se in so plapolali in so hrepeneli
 990 VII |        tresli so se in so plapolali in so hrepeneli gor... ~"Nocoj
 991 VII |           sobi, svetil se je v očeh in na licih, dihal je v zraku,
 992 VII |        prepregel je bil bele stene. In vse so čutile, da hodijo
 993 VII |            prišli skozi zaprto okno in sedé ob posteljah, hodijo
 994 VII |             po sobi s tihimi koraki in nalahko plapolajo velike
 995 VII |            jih bili prižgali angeli in ki so plamtele pobožno tam
 996 VII |        kozarcu, a na jaslicah samih in nad njimi so bile majhne
 997 VII |          svetil v čudni, migljajoči in trepetajoči svetlobi in
 998 VII |             in trepetajoči svetlobi in svetila se je tudi velika
 999 VII |          pripravljale na polnočnico in srca so bila polna svetega
1000 VII | pričakovanja. Ležale so poloblečene in so se razgovarjale s šepetajočim