Part

 1 III |        skrito med rokami. Kako je pač prišla do moje postelje?
 2 III |       umrla je tudi mati. Kako je pač ležala na odru, ko je imela
 3 IV  |         je s police; zunaj je bil pač čuden svet, poln neznanih
 4 IV  |          bil jedel, toliko je bil pač neumen. Malo bi se šopiril,
 5 IV  |        umazan in požrešen. Ona je pač lizala tuje bonbone, toda
 6 IV  |            ki sta bili ustvarjeni pač za samo ubijanje, za mračna
 7 IV  |         in raztrgan. Mraz je bilo pač zunaj, ali imel je tenko
 8 V   |     zgrbljena so danes, kdo bi si pač mislil, da so minili dnevi
 9 V   |          tista pravljica. Tina se pač ni spominjala, samo čutila
10 V   |           tam strašno, Bog je bil pač proklel tisto hišo in vse
11 V   |         ker je ugibala, kakšen je pač obraz njega, ki stoji pred
12 V   |       bile še polotroške in so se pač izgubile pod bluzo, pod
13 V   | mrtvašnica! ~Mrtvašnica je večna. Pač je zunaj življenje, kjer
14 V   |            obzidanega vsenaokoli, pač so tam vrti in so travniki,
15 V   |          tam vrti in so travniki, pač so kostanji tam in klop
16 VI  |     Videla je dom, ki je bil lep, pač lepši od te velike sobe
17 VI  |        siromašno oblečena punčka, pač komaj štirinajstletna; v
18 VI  |         trenotek, udarilo je bilo pač v čelu, v sencih in mati
19 VII |          je v tem kruhu..." ~Doma pač ni jaslic, tudi drevesca
20 VII |          in veter; ali mislila je pač neprestano: "Kaj naj prinesem
21 VIII|       ponižni hrbet... Oče je bil pač imeniten gospod, ki je imel
22 VIII|    zasmejala. "Tega si se naučila pač od moških... teh lepih besed?
23 VIII|        pohiti k meni!" Tako si je pač mislila. Ali Lucija je stala
24 VIII|       brigala zanjo. Dobila si je pač v inštitutu novo prijateljico,
25 VIII|       zaprl duri za njo. Tedaj je pač ugledal Tončko in jo je
26 VIII|         pestjó, zgrabil ga je bil pač trdo in težki koraki so
27 IX  |      mater in je mislila, čemu ji pač teko solze po licih; a glej,
28 IX  |       glas. "Malči! Malči!" Zakaj pač joka mati? Odprla je počasi
29 IX  |          kakor je letos. Zunaj je pač že vse zeleno, vse že v
30 IX  |        ozrla se je po sobi. "Zdaj pač pojdemo!" si je mislila.
31 IX  |         ni bilo na postelji. Leži pač na stolu in bilo bi treba