Part

 1 I   |       se ji je, kakor da ga še nikoli prej ni videla; širok je
 2 I   |      spremila mater do duri. ~"Nikoli več ne pride odtod!" je
 3 II  |    nekaj zavitega v papir, ali nikoli še ni videla Lojzka, ki
 4 II  |        je odpirala, kakršne še nikoli ni videlo oko. Veliko belo
 5 III |        čisto bel, kakor angel. Nikoli ni jokala, samo gledala
 6 IV  |         takega ni nikjer in ga nikoli ni bilo!" ~Na duri pa je
 7 V   |    vzdihe in razume te besede; nikoli jih ne pozabi več in žalostno
 8 V   |       je vzdramila, ni stopila nikoli več; iz rane je teklo neprestano. ~
 9 V   |      širok, tesen kakor rakev. Nikoli se ni ozrla na tablico,
10 V   |        in se domisli bolnikov. Nikoli ni prišel sam, ali spoznala
11 V   |      vrata, ne odklenila bi se nikoli. Zavržena za zmerom, mrtvašnica
12 VI  |      pa je z nogami? Kaj ne bo nikoli boljše? Kaj pravi zdravnik?" ~
13 VI  |       tednov, očeta pa ni bilo nikoli več.  Ti spomini niso bili
14 VI  |       ni več ozrl in ni prišel nikoli več. ~Vzbudila se je časih
15 VI  |       oči so se smejale, kakor nikoli prej, oblačila se je lepo,
16 VI  |       čela. Ali takrat ni bilo nikoli solze iz njenih oči, tudi
17 VI  |     kmalu, in da bo pisal; ali nikoli ni pisal in tudi vrnil se
18 VI  | nenadoma je zajokala na glas. "Nikoli več ne pride, nikoli več!" --
19 VI  |    glas. "Nikoli več ne pride, nikoli več!" -- In res ni prišel.
20 VII |     kakor se ni smehljala prej nikoli. "Katica, danes ko je sveti
21 VII |       so gostje koj po kosilu. Nikoli še jih ni bilo toliko in
22 VIII|        ni bil jasen v spominu, nikoli ni mislila nanj... Bila
23 VIII|        za zdaj še pri miru..." Nikoli ni bil oče tako strašen
24 VIII|        In Lucija je ni udarila nikoli več... Tako je pripovedovala
25 VIII|        enkrat me poljubi!" -- "Nikoli več!" -- Tončka se je zgrozila,
26 VIII|        Tončka ni slišala skoro nikoli več, da bi se bila razgovarjala
27 VIII|   sijala pomlad, lepa kakor še nikoli... ~
28 IX  |   sijala pomlad, lepa kakor še nikoli. Vsa soba je bila polna
29 IX  |     bila pomlad, lepa kakor še nikoli. Gledale so na nebo, ki
30 IX  |    življenje! Na pot! Na pot! ~Nikoli ni mislila Malči, da ne