Part

 1 I   |     iz lesa in papirja -- vse lepo in zelo resnično, hlev,
 2 II  |       z gosposkimi kretnjami, lepo je sukala tenka rdeča mezinca,
 3 II  |        nebo se je svetilo nad lepo pokrajino tam pred mestom,
 4 II  |     Rezika?" ~"Dobro, oče!" ~"Lepo je tukaj, Rezika... prijetno
 5 III |        Ej, ne jokajta, saj je lepo zunaj, lepi travniki, lepi
 6 III |    lepi travniki, lepi gozdi, lepo božje nebo! Ej, ej, ej! --
 7 IV  | polnim glasom. ~Gledale so to lepo čudo s strmečimi očmi, ali
 8 IV  |     nogama ter zapel dolgo in lepo pesem. ~Gledale so nanj
 9 V   |   rdečih rož, zelene trate in lepo visoko drevje... imela je
10 V   |     in v košu so sami kolači; lepo diši, kakor iz slaščičarnice.
11 V   |  opazila zelo vesela, da nosi lepo belo krilo, rdeče obrobljeno.
12 V   |     rokama bi prijela njegovo lepo belo roko, pritisnila bi
13 V   |     udje, in Tina je spoznala lepo žensko, ki je sedela pod
14 VI  |       čudno radost, grozno in lepo obenem. Stanoval je tam
15 VI  |      Prišel je k njim mlad in lepo oblečen človek; vesel je
16 VI  |   nikoli prej, oblačila se je lepo, nosila je doma lepe čeveljčke
17 VI  |     da bi se že sprehajala po lepo urejenih sobah, kjer sije
18 VI  |      siveli in tudi se ni več lepo oblačila; vse je ležalo
19 VII |    tebi, ker je pri tebi tako lepo in prijetno, da te vidim
20 VII |      je zunaj. Tako je lagalo lepo rdeče jabolko, ki ga je
21 VII |    sanjalo, in mi je prinesla lepo rdečo rožo. Mimo je šla
22 VIII|       glas je izpregovoril: ~"Lepo je zdaj doma, Tončka; boljše
23 VIII|        kakor majhnemu otroku. Lepo je bilo od začetka -- je
24 VIII|     te imela rada, Lucija, in lepo je bilo... Glej, še zmerom
25 VIII|   črni gozd, grozi naproti. ~"Lepo je zdaj doma!" je dejal
26 IX  |      se napravljale na pot, v lepo deželo, v drugo življenje.
27 IX  |      obleči in splesti lasé v lepo dolgo kito in potem na pot...