Part

 1 I   |     nesla k prazni postelji ob oknu. ~"Tako, Malči, to je tvoja
 2 I   |   umolknila; sedela je tiho ob oknu, dokler niso prižgali luči;
 3 I   |      posteljah. ~"Tončka!"  Ob oknu, skrita za zagrinjalom,
 4 I   |     Kje si bila, Tončka?" ~"Ob oknu, sestra Cecilija." ~Tončka
 5 I   | Cecilija." ~Tončka je stala ob oknu uro za uro, kadar je bil
 6 II  |  gostov. ~Tončka je slonela ob oknu. Obrnila se je proti sobi,
 7 II  |     Tudi Lojzka je postala pri oknu in je gledala Tini naravnost
 8 III |        luč. Ančka je ležala ob oknu, na tvoji postelji, Malči,
 9 III |        je imela obrnjeno proti oknu in jaz sem videla, da ima
10 III | Doteknila se je bila stekla na oknu, ali steklo je bilo mrzlo,
11 III |         zmerom bolj kvišku. Ob oknu pa se je spremenilo, zmerom
12 IV  |        silo se je pognal proti oknu, udaril je ob steklo in
13 IV  |        je poskočil znova proti oknu, ali zdaj komaj za ped visoko;
14 IV  |       je neprestano, tekalo ob oknu, poskakovalo in padalo. ~
15 V   |  mostovž je bil teman, samo ob oknu, ki je gledalo z mrkim očesom
16 V   |       drevescu, izstavljenem v oknu slaščičarnice. Prihajali
17 V   |     Zašumelo je na postelji ob oknu; Malči je bila zavzdihnila
18 V   |      dolge vrste postelj proti oknu, kjer je ležala Pavla. Postal
19 VI  |    cesti in mati je pohitela k oknu... ~O Božiču in o Veliki
20 VI  |      slonela časih na večer ob oknu in je gledala z napetim
21 VII |        so odšli, je pohitela k oknu, da bi ji umilo lica prijazno
22 VIII|    sonce in Tončka je stala ob oknu. Roke, ki so jo božale po
23 VIII|       daleč, kadar je stala ob oknu in je sijalo sonce... ~Oče
24 VIII|         Ali Lucija je stala ob oknu in je gledala na cesto;
25 IX  |      nevidne velikanske ure. K oknu, otroci! Neizmerno mesto