Part

  1 I   |                                Tiho so se zaprla velika železna
  2 I   |           životom na prsih. Hodniki so bili prazni, mračni, koraki
  3 I   |         bili prazni, mračni, koraki so odmevali daleč naokoli,
  4 I   |         nevidni ljudje. Visoka okna so bila temno poslikana, ali
  5 I   |    polrazsvetljenim oltarjem. Stene so bile polne svetih podob;
  6 I   |            svetih podob; rdeče luči so gorele pred njimi; velo
  7 I   |         gledala te slike, njene oči so bile kakor pričarane nanje,
  8 I   |         glavo je nagibal nazaj, oči so bile uprte v nebo, roke
  9 I   |       izdolbeno; dolgi krvavi curki so curljali od obraza, od ramen,
 10 I   |        desni, na levi, divji obrazi so prežali iz temnega ozadja;
 11 I   |  okrvavljenega kamenja, oči njegove so bile, kakor da so bile ugledale
 12 I   |           njegove so bile, kakor da so bile ugledale tisto lepoto,
 13 I   |           ugledale tisto lepoto, ki so hrepenele po nji vse solzne.
 14 I   |       srebrn krožnik in na krožniku so bile njene odrezane prsi,
 15 I   |           deviške prsi. Bele lilije so bile v njenih laseh in še
 16 I   |          bel je bil njen obraz. Oči so bile uprte v nebo, uprte
 17 I   |              Šli sta dalje, hodniki so bili temni in samotni. Prišli
 18 I   |            v polumrak. Iz polumraka so se zasvetile najprej široke
 19 I   |           iz mramorja, tudi ustnice so bile čisto bele, bolj bele
 20 I   |         svetlo platno perotnic. Oči so bile polzaprte, mirne kakor
 21 I   |             od vseh desetih prstov, so lili žarki milosti na zemljo.
 22 I   |             kakor žarki milosti, ki so lili na zemljo, je bil obraz
 23 I   |           je stresla od groze. Lica so bila vsa razjedena, kazalo
 24 I   |            božjega trona... ~Odprle so se duri, iz postelje so
 25 I   |             so se duri, iz postelje so se vzdignile glave, radovedne
 26 I   |      vzdignile glave, radovedne oči so se ozrle nanja. ~Soba je
 27 I   |          joka, sram jo je bilo, ker so gledali nanjo, ali tudi
 28 I   |            nanjo, ali tudi nji sami so silile solze v oči, dasi
 29 I   |         rdeč in spačen od joka, oči so bile prestrašene, velike,
 30 I   |           motne od solza in ustnice so se tresle. ~Sestra Cecilija
 31 I   |         sestra Cecilija mirno. Duri so se zaprle in koraki so odhajali
 32 I   |         Duri so se zaprle in koraki so odhajali po mostovžu... ~
 33 I   |        skoro hudoben pogled, ali že so se bile navadile nanjo,
 34 I   |          čvrljajoči, veseli glasovi so se podili vsekrižem. ~Hipoma
 35 I   |            tal z bolnimi nogami, ki so tičale v težkih copatah.
 36 I   |             droben, majhne črne oči so mežikale, skuštrani lasje
 37 I   |           mežikale, skuštrani lasje so zakrivali čelo, nosek je
 38 I   |             prepaden in bled, kadar so jo dražile: "Rezika, mati
 39 I   |                 Malči!"  Vse ostale so utihnile in so poslušale.
 40 I   |           Vse ostale so utihnile in so poslušale. Sedele so sredi
 41 I   |             in so poslušale. Sedele so sredi sobe okrog nizke mize,
 42 I   |            počasi na blazino in oči so se spet zatisnile. ~Izpraševale
 43 I   |             zatisnile. ~Izpraševale so Malči, toda ni odgovarjala
 44 I   |            samo še visoko ob stropu so se svetili rdeči žarki.
 45 I   |         duri. ~"Večerja!"  Sklenile so se roke, kričeč glas se
 46 I   |        vzdignil iz gruče in za njim so se oglasili mrmrajoči, zategnjeni
 47 I   |          zategnjeni glasovi. Obrazi so bili mirni, resni, bogve
 48 I   |             mirni, resni, bogve kam so gledale oči, tihe, široko
 49 I   |             mir brez sledu, ustnice so se smejale prešerno, oči
 50 I   |            se smejale prešerno, oči so gledale živahno in razposajeno.
 51 I   |              debelimi ustnicami, da so se svetili široko beli zamorski
 52 I   |            rdeč, nekoliko grob, oči so gledale resno, materinsko.
 53 I   |     materinsko. Močne, mesnate roke so se opirale ob stol; hodila
 54 I   |         premikala bolj počasi. Noge so ji bile tenke, kakor noge
 55 I   |          noge dveletnega otroka, in so se skrivale pod krilom. ~"
 56 I   |        prižgali luči; njene ustnice so bile polodprte, zlovoljne
 57 I   |           razlila po sobi. ~Slačile so se in so se napravljale
 58 I   |             sobi. ~Slačile so se in so se napravljale spat. Stoli
 59 I   |             napravljale spat. Stoli so ropotali, časih je vzkriknilo --
 60 I   |           smejala se je sama in vse so se smejale. Postelje so
 61 I   |             so se smejale. Postelje so šumele, govorjenje je polagoma
 62 I   |          polagoma utihnilo, smejale so se pritajeno, sunkoma, samo
 63 I   |              sunkoma, samo šepetale so še. ~Sestra Cecilija je
 64 I   |             Tončka? Tončka!" ~Glave so se vzdignile v posteljah. ~"
 65 I   |            strahu. Oči, lepe, črne, so gledale nestalno, brezizrazno.
 66 I   |         mirnim obrazom. Vztrepetala so ji lica, kadar jo je pobožal
 67 I   |           se je komaj ozrla, trudne so ji bile oči in vsa je bila
 68 I   |             bolečina malo odnehala, so prihajale čudne, žalostne
 69 I   |        Začela je moliti, ali besede so ji nenadoma pošle, težko,
 70 I   |           vzdigalo iz prsi, ustnice so trepetale in se nategale,
 71 I   |             rdeč od luči. Zasmilili so se ji vsi, tudi kanarček
 72 I   |      stresala sunkoma, po licih dol so ji tekle solze, ni se mogla
 73 I   |             je toplo in trudno, oči so se zatisnile... In precej
 74 I   |             rdeče in rumene cvetice so se klanjale. Sonce je sijalo
 75 I   |         žogo; lahko kakor perotnice so jo nosile noge. ~
 76 II  |                       II  Nedeljsko so bile oblečene, počesane,
 77 II  |            počesane, pisane pentlje so imele v kitah. Skoro vse
 78 II  |            imele v kitah. Skoro vse so sedele okoli mize, samo
 79 II  |         okoli mize, samo tri, štiri so ležale. Bilo je že blizu
 80 II  |            je že blizu dveh, čakale so gostov. ~Tončka je slonela
 81 II  |            hudobnim nasmehom in vse so se zasmejale na glas. ~"
 82 II  |               ljí-bo djéte!" ~Ozrle so se vse hkrati, če so zaškripale
 83 II  |          Ozrle so se vse hkrati, če so zaškripale duri. Prišla
 84 II  |             pa je bilo zapisano, da so jo bili prinesli v hišo
 85 II  |              obraz ji je gorel, oči so gledale zamišljeno. ~Lojzka
 86 II  |     pogladila si je z roko lase, ki so ji bili padli preko čela
 87 II  |      naravnost v oči... ~Zaškripala so vrata, prišlo je troje elegantno
 88 II  |          sem vam prinesla! ~Gledale so in so čakale, nobena ni
 89 II  |            prinesla! ~Gledale so in so čakale, nobena ni izpregovorila
 90 II  |     izpregovorila besede. Iz zavoja so se prikazale pomaranče,
 91 II  |             desni in ob levi. ~Nato so hodile okoli mize in od
 92 II  |            postelje do postelje ter so delile koščke, iz katerih
 93 II  |      papirnat zavojček in prikazali so se podolgasti, tenki piškoti,
 94 II  |          čisto enake koščke, hodile so okoli mize in od postelje
 95 II  |            postelje do postelje ter so delile. Dama je bila vsa
 96 II  |        odprla zavojček in prikazale so se pisane podobe, natanko
 97 II  |        Katreinerjeva kava". ~Romale so in so darovale svetle podobice,
 98 II  |  Katreinerjeva kava". ~Romale so in so darovale svetle podobice,
 99 II  |     Cecilija se je umaknila, odprle so se duri na stežaj... Hipoma
100 II  |             in jezen, tenke ustnice so se približale nosu. S krepkimi
101 II  |            je tresel še ves čas, ko so stopale mimo nje s trdimi
102 II  |              hudoben pogled, zaprle so se duri. ~Velik zavoj je
103 II  |             ste dobile?" ~Zasmejale so se grohotoma. ~"Podobice
104 II  |       veselimi, plavolasimi glavami so se svetile široke bele perotnice. ~
105 II  |            silna. Male, živahne oči so švigale v globokih jamah,
106 II  |            vse ogromno telo. ~"Take so, no, poglejte... pride k
107 II  |            se ni ozrl nanjo, otroci so jedli in so se smejali... ~
108 II  |           nanjo, otroci so jedli in so se smejali... ~Prihajali
109 II  |            se smejali... ~Prihajali so ljudje zmerom bolj pogostoma.
110 II  |       zmerom bolj pogostoma. Matere so stale ob posteljah, dolgočasni,
111 II  |            je prišel mlad fant. Šli so preko sobe do okna, kjer
112 II  |            je bilo potno. Njene oči so bile nenavadno jasne, razumne,
113 II  |           obraz ni bil lep, ustnice so bile hrastave in zelo otekle.
114 II  |          sestram in bratu; govorili so tiho, hladno, skoro prisiljeno,
115 II  |             od mramorja; velike oči so se ozirale malomarno in
116 II  |          rokama na hrbtu, iz suknje so mu visele nove rokavice
117 II  |          Lojzka od okna. Njena lica so bila polna, rdeča, ustnice
118 II  |          bila polna, rdeča, ustnice so se široko smejale, oči so
119 II  |           so se široko smejale, oči so gledale razposajeno. ~"Edvard!" ~
120 II  |          jesenskim drevjem... Stale so poleg postelje, nedeljsko
121 II  |        obrazu, rokavice na rokah in so gledale skozi okno -- tam
122 II  |         ostanite do šestih!" ~Stale so ob postelji in so molčale,
123 II  |             Stale so ob postelji in so molčale, zunaj pa se je
124 II  |            se je že nagibal dan, že so plavale sence na nebu, plezale
125 II  |      plavale sence na nebu, plezale so že tam zunaj po zidu gor...
126 II  |        ustnice, vse še prestrašene, so se veselo zasmejale. ~Prišel
127 II  |          bil zelo bled in upal, oči so bile rdeče, trepalnice gole. ~
128 II  |       Praznila se je soba, zagrnili so že okna in so prižgali luč. "
129 II  |              zagrnili so že okna in so prižgali luč. "Šest!" je
130 II  |        drobni, koščeni prsti levice so se krčili, prijela je robeč,
131 II  |           sklonila in njene ustnice so se doteknile drobnih koščenih
132 II  |        drobnih koščenih prstkov, ki so se iztegali proti njenemu
133 II  |           njenemu obrazu, doteknile so se uboge desnice, ki je
134 II  |          životu... ~"Šest!"  Zaprle so se duri za življenjem in
135 II  |       zadušni vzduh življenja. Spet so bile stene nedolžnobele,
136 II  |        Tišje je bilo v sobi, trudne so bile, pol trudne, pol vzburjene.
137 II  |       trudne, pol vzburjene. Počasi so ugašale oči, je ugašal ogenj
138 II  |            debele živordeče ustnice so se gibale v prešernem nasmehu-posmehu. ~
139 II  |        volja." ~Kramljaje, šepetaje so se napravljale v postelje.
140 II  |             Spat, Tina!" ~Vzdignile so se motne, rdeče obrobljene
141 II  |            bil bledejši, rdeče pege so žarele na njem. ~"No, Tina?" ~
142 II  |       zahreščalo zamolklo; zapirali so velika vrata; od daleč še
143 II  |      postelje do postelje, zapirale so se trepalnice, na ustnicah
144 II  |            mlade duše, glej, in vse so se vzdignile in so šle veselo
145 II  |           in vse so se vzdignile in so šle veselo sončnemu življenju
146 II  |        smrti. Danilo se je in sence so bledele, čudolepa pokrajina
147 II  |          Glava se je nagnila, dlani so zakrile obraz in ves život
148 II  |      strmela v temo, ali trepalnice so legale spet na oči, zameglilo
149 II  |           platnene stene, pregrnili so posteljo na novo in Tina
150 II  |        senca, kakor spomin, ustnice so bile sladko-resne, materinske.
151 II  |             Tina je bila bleda, oči so gledale plaho in motno,
152 III |       vernih duš dan je bil; vstale so zgodaj in so se napravljale
153 III |            bil; vstale so zgodaj in so se napravljale k maši zadušnici.
154 III |       zadušnici. Noč je bila še, ko so vstajale, luč je gorela;
155 III |           gorela; zunaj na mostovžu so odmevali koraki. ~Samo štiri
156 III |        odmevali koraki. ~Samo štiri so ostale v postelji, vse druge
157 III |        ostale v postelji, vse druge so šle k maši. Dolga procesija
158 III |        poskakovala na eni nogi; tla so bila raskava, zato ni mogla
159 III |           starikav pritlikavec. Vse so bile zavite v težke, sive
160 III |            v težke, sive rute, noge so tičale v velikih suknenih
161 III |        kožuhovino podšitih, v rokah so imele molke s silnimi črnimi
162 III |       svetila luč. Od sten, iz teme so strmeli obrazi svetnikov,
163 III |              golih telesih, gledali so rabeljnov zlobni obrazi... ~
164 III |             brž!" ~Jagode na molkih so rožljale, stoli so ropotali.
165 III |           molkih so rožljale, stoli so ropotali. Koridor je bil
166 III |           gorela v lica. ~Zasvetile so se steklene duri, procesija
167 III |            je odprla duri in prišle so na dolg teman kor; nobene
168 III |         luči ni bilo ob zidu, komaj so se razločevala podobe na
169 III |          stenah. Pred zidano oslono so bile nizke klopi za klečanje,
170 III |           mrtvaška lobanja. Ob odru so gorele sveče na srebrnih
171 III |         zavit v črno platno;, sveče so plapolale, trepetale zaspano,
172 III |             oltarjih, po koru samem so se plazile sence, vztrepetavale
173 III |        plazile sence, vztrepetavale so in se plašile, kadar je
174 III |        kvišku plamen sveče, vračale so se, prihajale so čisto blizu,
175 III |            vračale so se, prihajale so čisto blizu, zgrinjale se
176 III |             morda, Bog vedi; živeli so tisti dolgi, beli, zibajoči
177 III |       zibajoči se plameni in živele so tiste sence na oltarju,
178 III |            svetih podobah; izgubile so se morda sence od ljudi,
179 III |             sence od ljudi, ubežale so, in zdaj žive svoje nemirno,
180 III |                Zazvonilo je, prišli so gospodje v dolgih, belih
181 III |         globoko sklonjene, Ustavili so se sredi kapelice pred visokim
182 III |            pred visokim odrom, peli so zategnjene, žalostno zveneče,
183 III |        svetih skrivnosti; njene oči so bile čudovito bistre, kakor
184 III |        bistre, kakor breztelesne in so videle, kar je bilo breztelesno
185 III |              slišala je glasove, ki so prihajali iz neznanih pokrajin,
186 III |           doli v kapelici, gospodje so se bili vrnili od črnega
187 III |            vrnili od črnega odra in so peli visoke, vesele in slovesne
188 III |           velikim oltarjem. ~Trudne so bile, ko so se vrnile v
189 III |       oltarjem. ~Trudne so bile, ko so se vrnile v sobo in legle
190 III |           se vrnile v sobo in legle so ali pa so slonele na stolih,
191 III |             sobo in legle so ali pa so slonele na stolih, roke
192 III |            Smrt je bila v sobi, vse so jo čutile, ali ni bila žalostna
193 III |            strašna ni bila; poznale so jo kakor Anastazijo, sestro
194 III |        spreletelo jih je in gledale so kakor pričarane proti durim,
195 III |           pričarane proti durim, ki so se bile že davno zaprle
196 III |             obraz Minke, črni lasje so padli na čelo, žarele so
197 III |            so padli na čelo, žarele so črne oči. Minka je ležala
198 III |        spominjala. Suha je bila, da so se videle kosti skozi tenko
199 III |             skozi tenko kožo, prsti so bili kakor kremplji mrtvega
200 III |           Mati božja..." ~Poslušale so z velikimi, svetlimi očmi.
201 III |        zvezdarni posutem. Od rok pa so lili žarki milosti. In vsenaokoli
202 III |             šle vse k maši in sveče so gorele pred Materjo božjo
203 III |            si oči in pogledam; duri so zaprte. Potem pa se mi je
204 III |       vzbudila nas je vse, prižgali so luči in so iskali. Nikjer
205 III |            vse, prižgali so luči in so iskali. Nikjer ni bilo Olge.
206 III |             Nikjer ni bilo Olge. In so šli s svečami po mostovžu,
207 III |        mrtva." ~Umolknila je in vse so molčale, tako da se je slišalo
208 III |      oglasila grbava Brigita in vse so vztrepetale, kakor da so
209 III |            so vztrepetale, kakor da so ugledale nekaj čisto nerazumljivega
210 III |            ker je bil bolan, ženske so molile in otroci so jokali,
211 III |          ženske so molile in otroci so jokali, duhovnika pa ni
212 III |          padel iz postelje. Zavpili so in so pobegnili, jaz pa
213 III |             postelje. Zavpili so in so pobegnili, jaz pa nisem
214 III |            Ančka je bila in vse tri so umrle. Tebi je bila podobna,
215 III |             da ima oči odprte, tako so se svetile. Nisem mogla
216 III |             ali ni me klicala. Meni so lezle trepalnice, ali še
217 III |              Njene velike slepe oči so se ozrle po sobi. ~"Lani
218 III |             Bog se usmili. Zagrebli so jo in jokalo je, ko so sipali
219 III |     Zagrebli so jo in jokalo je, ko so sipali težko prst na rakev.
220 III |            iz postelje in njene oči so bile večje nego ves obraz.
221 III |             pred oknom in tudi hiše so se gubile v sivo noč. ~"
222 III |       postelje do postelje. Gledale so z veselo radovednostjo in
223 III |             veselo radovednostjo in so se smejale, samo Rezika
224 III |       potegnila hitro. ~"Daljšega!" so vzkliknile. ~"Daljšega!
225 III |          srce grobarjevo. Prihajale so in so umirale in druge so
226 III |         grobarjevo. Prihajale so in so umirale in druge so prihajale
227 III |           so in so umirale in druge so prihajale namesto njih.
228 III |       pisanih pravljicah. Čudnobele so bile hiše, kakor naslikane;
229 III |       otrokom za kratek čas. Ljudje so hodili okoli, pa so govorili
230 III |          Ljudje so hodili okoli, pa so govorili moško, polni skrbi
231 III |           skrbi in resnobe. Ves dan so skrbeli, kaj bodo jedli,
232 III |           bodo pili; tudi za obleko so skrbeli in za čevlje celo. "
233 III |         čevlje celo. "Hm, hm!" Tako so bili resni in tako smešni,
234 III |            odru? -- Oh-oh-oh! Nesli so jo možje, težko, dolgo in
235 III |        težko, dolgo in široko rakev so nosili, v rakvi pa:. Oh-oh-oh! --
236 III |             bili mrtvi. Samo obrazi so isti, zmerom tako neumnoresni...
237 III |           niti trenila ni... ~Zakaj so bili tako resni in zakaj
238 III |            bili tako resni in zakaj so zmerom tako jokali? Gorke
239 III |            tako jokali? Gorke solze so tekle po smešnoresnih licih
240 III |         smešnoresnih licih in Minki so se smilili ubogi ljudje.
241 III |         dobro!... ~Noč je bila, vse so spale. ~Minka je zakričala
242 III |           Rezika, vode!" ~Prebudile so se, Rezika je skočila iz
243 III |             Idi spat, Rezika!" ~Oči so se navadile teme in Rezika
244 III |        koščen je bil kakor nož, oči so žarele, na čelo so padali
245 III |              oči so žarele, na čelo so padali črni lasje. ~"Ali
246 III |            oči odprte, tudi ustnice so bile malo odprte in zobje
247 III |           bile malo odprte in zobje so se svetili. ~Rezika se je
248 III |             nič se ni zgenilo. Lica so bila hladna, čelo je bilo
249 III |             kakor iz porcelana; oči so gledale mirno, punčice so
250 III |           so gledale mirno, punčice so bile obrnjene malo navzgor,
251 III |       Zašumelo je na posteljah, vse so vstale in so se oblačile
252 III |         posteljah, vse so vstale in so se oblačile hitro. ~"Jaz
253 III |          bakrenega razpela. Nato pa so molile rožni venec; molki
254 III |           molile rožni venec; molki so rožljali, mladi glasovi
255 III |             rožljali, mladi glasovi so peli enakomerno, otožno... ~
256 IV  |                          IV  Dobile so kanarčka. Ves majhen je
257 IV  |        smejala Malči in nevoščljive so ji bile, da je škropil nanjo
258 IV  |          vrat, odpiral kljun in oči so zadobile nekako sovražno
259 IV  |         šopirilo, ježilo, perotnice so zamahovale, najprej nalahko,
260 IV  |        pobrcal z nogo; videl je, da so mu res prinesli vode in
261 IV  |             in skuštran, -- smejale so se mu; on pa se je le stresal
262 IV  |          nevarnosti na svetu. Kadar so mu odprle vratica, je poskočil
263 IV  |            je našopirilo, perotnice so frfotale in stopical je
264 IV  |             polnim glasom. ~Gledale so to lepo čudo s strmečimi
265 IV  |         preplašil. Temne nevarnosti so prežale iz vseh kotov in
266 IV  |         neznanih strahot. Mnogokrat so prišle v samo sobo strahote,
267 IV  |            v samo sobo strahote, ki so bile zunaj. Zaprli so ga
268 IV  |            ki so bile zunaj. Zaprli so ga tedaj v kletko in gledal
269 IV  |            plašno in sovražno, kako so hodili sem pa tja, od postelje
270 IV  |         grde globoke glasove. Kadar so odšli, si je upal komaj
271 IV  |             šel koj iz kletke, dasi so mu bila vratca na stežaj
272 IV  |    prišumelo tako nenadoma. Smejali so se samo znani obrazi, znani
273 IV  |           kruha in vode... In kakor so se vse zaničevaje smejale
274 IV  |           postelji pod njim, prišle so od vseh strani, tenki glasovi,
275 IV  |           cvilečemu glasu kanarčka, so govorili vsevprek. ~"Stran!
276 IV  |     kanarček pa se je oddahnil. Vse so čutile, kar je čutil sam.
277 IV  |             bodi Jezus Kristus!" -- so vzele iz kletke njen zeleni
278 IV  |          kletke njen zeleni dar ter so ga razmetale po sobi. ~"
279 IV  |           bil v sobi, bele postelje so se svetile... ~Slutil je
280 IV  |             in lepo pesem. ~Gledale so nanj z zadovoljnim in ljubeznipolnim
281 IV  |            malo ljudi in dolgočasni so bili še bolj nego drugače.
282 IV  |           Katica je čakala, nemirne so bile njene oči, matere ni
283 IV  |            matere ni bilo. In tedaj so se odprle duri na stežaj
284 IV  |       obnošeno. Sive karirane hlače so bile spodaj čisto razcefrane
285 IV  |           razcefrane in tudi čevlji so bili razhojeni, zevali so,
286 IV  |           so bili razhojeni, zevali so, da so se kazale mokre nogavice.
287 IV  |            razhojeni, zevali so, da so se kazale mokre nogavice.
288 IV  |             poraščen, sivobled, oči so gledale motno in so bile
289 IV  |             oči so gledale motno in so bile vse rdeče. ~Postal
290 IV  |            dam, da tepem otroke? Da so lačni? Da so goli? -- Laž,
291 IV  |             otroke? Da so lačni? Da so goli? -- Laž, Katica, laž!
292 IV  |         nisi privadila..." ~Ustnice so se smehljale prijazno, ali
293 IV  |     Prinesel je piškotov in piškoti so dišali po žganju. Katici
294 IV  |          Drobni, prestrašeni obrazi so strmeli vanj, glasu ni bilo
295 IV  |         čelo, na ves obraz; ustnice so se odpirale, kakor da bi
296 IV  |             se smejale, toda kazale so samó ostre hudobne zobé. ~"
297 IV  |            od groze prepadli obrazi so gledali nanj. ~Malči se
298 IV  |         bilo iz grla... ~Ali vratca so bila odprta, Bog je hotel
299 IV  |        odprta, Bog je hotel in bila so odprta. Kanarček je gledal
300 IV  |      neokretne, od groze odrevenele so mu bile nogé, niso se hotele
301 IV  |           se je izvil iz prsi glas, so se izvile solze iz oči in
302 IV  |         Bližala se je zima, slišale so zvečer, kako je potrkavala
303 IV  |           nerodno, črno. ~Zasmejale so se na glas. ~"Vrabec! Vrabec!" ~
304 IV  |             da bi nosil copate. Vse so bile okoli njega, on pa
305 IV  |           ljubezni ni maral. Hotele so ga pitati. Malči ga je vzela
306 IV  |             ga je z roko in smejale so se, ko se je prevalil ter
307 IV  |            in je poskakoval. Peroti so bile preslabe, mučil se
308 IV  |             je bilo nebo, črne hiše so bile, videl se je vršiček
309 IV  |             zunaj nebo in črne hiše so bile in videlo se je golo
310 IV  |             je smejala hudobno, vse so bile poleg in so gledale,
311 IV  |       hudobno, vse so bile poleg in so gledale, kako je poskakoval
312 IV  |               Poginil je!" ~Gledale so, nobena se ni genila. Ali
313 IV  |           je že gorela, napravljale so se spat. Nehalo je padati,
314 IV  |             ni več zgenilo, zaspale so... ~Ko si je Lojzka zjutraj
315 IV  |            ji je anarhist. Kremplji so bili čudno zviti, sključeni,
316 IV  |        komaj še se je poznalo, kjer so oči in kje je kljun, vse
317 IV  |          krvavo in zmršeno. Z metlo so ga pomedle skozi duri, na
318 V   |      nevidno, kakor starost: včeraj so bila lica gladka, zgrbljena
319 V   |         bila lica gladka, zgrbljena so danes, kdo bi si pač mislil,
320 V   |            kdo bi si pač mislil, da so minili dnevi in da so minila
321 V   |            da so minili dnevi in da so minila leta. ~Osorna je
322 V   |            nebo in videlo se je, da so mrzli celo oblaki, ki plavajo
323 V   |            je bilo leglo ivje, okna so bila zjutraj z rožami preprežena.
324 V   |          Nočilo se je zgodaj; sence so prišle in prišel je mir.
325 V   |            je šlo življenje. Otroci so se je bali, stisnili so
326 V   |             so se je bali, stisnili so se v kot in so gledali s
327 V   |             stisnili so se v kot in so gledali s prestrašenimi
328 V   |          veter je bil zunaj in okna so se časih nalahko stresla;
329 V   |          nalahko stresla; zagrnjena so bila slabo in zimska noč
330 V   |        vroča in trda. Sedla je; oči so se privadile teme in so
331 V   |             so se privadile teme in so videle po sobi: postelja
332 V   |      polodprta hropeča usta; obrazi so bili drugačni kakor podnevi;
333 V   |          stene, si je mislila Tina, so v ječah, stene, na katerih
334 V   |      trpljenje in uboštvo ljudi, ki so gledali nanje. Vsi vzdihi
335 V   |           gledali nanje. Vsi vzdihi so še ostali na stenah, vse
336 V   |             stenah, vse težke misli so ostale tam; in kadar je
337 V   |        mladost? Zazeblo jo je, lica so se ji zgrbila in zdelo se
338 V   |       zgrbila in zdelo se ji je, da so trda in mrzla kakor od usnja;
339 V   |           črno zagrinjalo; od daleč so gledale samo še milosti
340 V   |   pritiskala boječe na kljuko. Duri so se odprle in tedaj se je
341 V   |         tisto hišo in vse ljudi, ki so bili tam in vse veliko temno
342 V   |             korak, zakaj vsi ljudje so bili zli... Prišla je tista
343 V   |            Prišla je tista zima, ko so zgrabili njeno posteljo
344 V   |           belo pregrnjen, in v košu so sami kolači; lepo diši,
345 V   |        kakor v sanjah, lahko, komaj so se dotikale tal noge. Odpiral
346 V   |         krilo, rdeče obrobljeno. Že so bile zvezde blizu, skoro
347 V   |          doteknila z roko, bleščeče so bile in prijazno migljajoče,
348 V   |            slaščičarnice. Prihajali so angeli, zamahovali so nalahko
349 V   |     Prihajali so angeli, zamahovali so nalahko z belimi perotmi,
350 V   |        daleč kakor sonce, zazvonili so zvonovi, zapeli so zvonki
351 V   |        zazvonili so zvonovi, zapeli so zvonki glasovi veselo pesem.
352 V   |         kakor s pestjo, in oglasili so se drugi, zmerom bolj so
353 V   |            so se drugi, zmerom bolj so se bližali, skoro je že
354 V   |           upala odpreti oči. Prišli so, zgrabili so postelj in
355 V   |            oči. Prišli so, zgrabili so postelj in so jo vzdignili;
356 V   |              zgrabili so postelj in so jo vzdignili; zgenila je
357 V   |             trepalnicami, ali težke so bile, kakor lesene, in komaj
358 V   |           spet vroče in trdo, misli so prihajale, spanja ni bilo...
359 V   |          bil na nji zapisan dan, ko so jo bili prinesli. Bilo je
360 V   |             ne da bi bil živel; oči so izpregledale in zdaj je
361 V   |         slišala Tina prvikrat, kako so govorile stene. Poslušala
362 V   |            kretnje, vse njih besede so smrt. Njeno srce pa je gorko,
363 V   |            pa je gorko, njene misli so daleč zunaj, tam, kjer je
364 V   |       rožljala je z molkom, smejala so se brezzoba usta; in otrok
365 V   |          anarhista, zakaj njene oči so bile čudojasne. Vzbudila
366 V   |             noč, žarki jasnega neba so se kopali v snegu. ~"Zakaj
367 V   |            legla kakor v omotici in so se spremenile nemirne misli
368 V   |            Pogledala je na lica, ki so bila bolnordeča, na oči,
369 V   |         bila bolnordeča, na oči, ki so se svetile kakor v vročici,
370 V   |             vročici, na ustnice, ki so bile suhe in razpokane.
371 V   |      nenavadna rdečica in zasvetile so se tudi njene oči -- nenadoma
372 V   |         zoprno in smešno. Njene oči so gledale drugam, drugod so
373 V   |           so gledale drugam, drugod so hodile njene misli in če
374 V   |            misli in če je govorila, so bile njene besede čudne
375 V   |             nerazumljive; prihajale so iz drugih krajev, izpod
376 V   |            drugega nebá. In mrtveci so začutili, da je živo srce
377 V   |         živo srce med njimi... Tako so gledale nanjo z nezadovoljnimi
378 V   |         golo drevje in sneg in kjer so ljudjé, ki imajo zle oči
379 V   |            je Tina nekoč knjigo, ki so bile v nji pisane podobe.
380 V   |        Nista si gledala v lica, oči so strmele kakor v sanjah Bog
381 V   |       gledala podobo in zmerom bolj so se napenjale prsi, zastokala
382 V   |           resen, malo preširok, oči so ležale globoko in so se
383 V   |            oči so ležale globoko in so se smejale malokdaj. Govorila
384 V   |            sobi; z žarečim pogledom so mu sijale v obraz Tinine
385 V   |            Mlad je bil in lep, bela so bila njegova lica, na visoko
386 V   |        njegova lica, na visoko čelo so padali svetli črni kodri;
387 V   |           dekla za zmerom... Zaprle so se duri, ali Tina ga je
388 V   |         žive meje. Tako razmišljene so bile tudi njegove oči in
389 V   |         pred njo. Tako je hodil, da so minile ure in se je zmračilo,
390 V   |             bele roke, v beli obraz so mu sledili Tinini pogledi.
391 V   |         pogledi. In ko je bila noč, so sople težke njene prsi;
392 V   |           bilo od žerjavice in žile so bíle na senceh, kakor da
393 V   |           silno hrepenenje, vzklile so v bujnem bogastvu sanje
394 V   |          podoba je oživela! Oči, ki so gledale prej sanjavo na
395 V   |          sončno pokrajino tam doli, so se domislile, so vzplamtele,
396 V   |          tam doli, so se domislile, so vzplamtele, boječi, hrepeneči
397 V   |           boječi, hrepeneči pogledi so se iskali, ogibali, srečali
398 V   |            iskali, ogibali, srečali so se naposled; lica so rdela,
399 V   |        srečali so se naposled; lica so rdela, zgenila se je roka,
400 V   |          stiskalo k telesu, ustnice so se bližale ustnicam, razpaljene,
401 V   |          ves bel je bil, ustnice pa so bile rdeče, napete; in bližal
402 V   |           stala ob durih, njene oči so bile resne in žalostne;
403 V   |             je na koridorju, gostje so se poslovili. Postala je,
404 V   |             srce je začutilo in oči so izpregledale. Prišel je
405 V   |       prokletih nogah, po prsih, ki so bile še polotroške in so
406 V   |            so bile še polotroške in so se pač izgubile pod bluzo,
407 V   |          obzidanega vsenaokoli, pač so tam vrti in so travniki,
408 V   |      vsenaokoli, pač so tam vrti in so travniki, pač so kostanji
409 V   |            vrti in so travniki, pač so kostanji tam in klop pod
410 V   |            ob glavi. Ali vrata vanj so zaklenjena za zmerom. Pred
411 V   |          Božič, ali na njegovi poti so bili megleni temni dnevi.
412 V   |            ves divji ogenj, pokojno so tekle in jasne so bile kakor
413 V   |           pokojno so tekle in jasne so bile kakor studenec. Tako
414 V   |           se je prestrašila; drugod so bile njene misli, ustnice
415 V   |           bile njene misli, ustnice so izgovarjale svete besede
416 V   |          milostipolnega obraza, oči so se ozrle nanjo in so gledale
417 V   |            oči so se ozrle nanjo in so gledale prešerno, hudobno --
418 V   |         oblečeno v tesno obleko, da so kipeli v nji polni udje,
419 V   |            bil njegov obraz, vesele so bile njegove oči, kakor
420 V   |          roko v roki z njo... Čudno so se menjale podobe, ginile
421 V   |           se menjale podobe, ginile so in ugašale, vračale so se.
422 V   |       ginile so in ugašale, vračale so se. Čutila je Tina, da se
423 V   |            skoro na glas. In podobe so bile zmerom bolj mirne in
424 V   |          bolj mirne in čiste, misli so se vzdignile iz blatne prsti
425 V   |        vzdignile iz blatne prsti in so se vzpenjale zmerom višje.
426 V   |             slišala Tina besede, ki so jih izgovarjale ustnice
427 V   |       postelji, zaspano in začudeno so gledale oči. ~"Ali me nisi
428 V   |               Malči je legla; komaj so se bile zatisnile trepalnice,
429 V   |          bile zatisnile trepalnice, so se vrnile sanje. ~Tina je
430 V   |           je bila v njenih očeh: še so naokoli mrtvaške stene,
431 V   |           Znočilo se je in pozabile so nanjo. Tina se ni vrnila
432 VI  |           bilo do Božiča. In takrat so prišli gostje k Lojzki.
433 VI  |             sključeno, njegove noge so bile zelo tanke, na glavi
434 VI  |         zdravnik?" ~Od vseh postelj so se ozrle na damo zlovoljne
435 VI  |           zakaj ni hotela domov. Ko so se zaprle duri za gospodom,
436 VI  |          duri za gospodom, za damo, so se zaničljivo napele njene
437 VI  |          njene rdeče ustnice, obrvi so se strnile. ~Videla je dom,
438 VI  |     štirinajsterimi posteljami. Tam so bile na stenah pisane tapete,
439 VI  |             slike v zlatih okvirjih so visele naokoli. Na tleh
440 VI  |             visele naokoli. Na tleh so bile preproge in sedel je
441 VI  |            izza težkih zastorov, ki so segali do tal. V kotu je
442 VI  |          majhna mizica in na mizici so bile rože, težak, prijetno
443 VI  |       odložila nože in vilice, lica so prebledela, ustnice so se
444 VI  |         lica so prebledela, ustnice so se tresle. Vstala sta in
445 VI  |             je razumela, njena lica so bila spet polna in rdeča,
446 VI  |             polna in rdeča, ali oči so bile zrele in polne zaničevanja. ~
447 VI  |           polne zaničevanja. ~Kadar so prišli gostje, sta bila
448 VI  |           svetlo domačo haljo, roke so bile gole, tudi na prsih
449 VI  |        obraz je bila zardela, mokre so bile oči. Zavzdihnila je,
450 VI  |          Šla sta v drugo sobo; duri so bile priprte in Lojzka je
451 VI  |         poljubila sta se in ustnice so se komaj doteknile ustnic. ~
452 VI  |         spočetka branila, ali kmalu so zardela lica tudi njej in
453 VI  |             se je malo branila, oči so gledale plašno, šla je z
454 VI  |      naročje. In punčka je pila, že so bila rdeča njena lica, prej
455 VI  |            bela in uboga. Ali kakor so rdela njena lica, je ginila
456 VI  |             bila šinila vanje. Suha so bila zdaj, sivorumena in
457 VI  |             zdaj, sivorumena in oči so gorele. ~Lojzka je gledala,
458 VI  |    nezavestna. Lojzka je videla, da so bile nogavice strgane, prevezane
459 VI  |           bilo belo in nežno, komaj so poganjale mlade prsi... ~
460 VI  |         Mati je zajokala, ali komaj so prišle iz oči drobne solze,
461 VI  |      okusila ničesar... ~Zaničljivo so se napele njene ustnice
462 VI  |       napele njene ustnice in obrvi so se namršile, ko so se zaprle
463 VI  |            obrvi so se namršile, ko so se zaprle duri; življenje
464 VI  |             življenje je šlo in oči so gledale za njim brez sočutja,
465 VI  |           je bil v predmestju, kjer so hiše, komaj dozidane, že
466 VI  |         stare in čemerne. Stanovali so v pritličju, v dveh vlažnih
467 VI  |        tistih dveh sobah; prihajali so pozno na večer spat, ali
468 VI  |           na večer spat, ali predno so zaspali, so še kartali,
469 VI  |              ali predno so zaspali, so še kartali, razgovarjali
470 VI  |           in se smejali, tudi sprli so se mnogokdaj in nekoč so
471 VI  |            so se mnogokdaj in nekoč so nesli pozno ponoči iz sobe
472 VI  |          veliko denarja pri hiši -- so napravili lep večer, jedli
473 VI  |          napravili lep večer, jedli so in pili pozno v noč, godli
474 VI  |             pili pozno v noč, godli so na harmoniko in plesali.
475 VI  |       smejala. Ko je bilo že pozno, so objemali mater vsi po vrsti
476 VI  |      objemali mater vsi po vrsti in so jo poljubovali, in mati
477 VI  |            smejala zvonko. In potem so šli v drugo sobo, hrupoma
478 VI  |           šli v drugo sobo, hrupoma so zaprli duri in slišal se
479 VI  |         Brigiti, bled je bil in oči so se svetile čudno. Hodil
480 VI  |             je videla Brigita, kako so se svetile v temi oči...
481 VI  |           nekoč. Zvečer je bilo, ko so se vračali delavci in prišel
482 VI  |            je slekla mati bluzo, da so se prikazale gole roke in
483 VI  |        položila pod glavo in visoko so kipele prsi. Tedaj so se
484 VI  |        visoko so kipele prsi. Tedaj so se odprle duri in prišel
485 VI  |           čisto jasni in izgubljali so se zmerom bolj. Živ in jasen
486 VI  |       človek. Vodeno in nezaupljivo so gledale njegove oči, roke
487 VI  |           njegove oči, roke in noge so bile dolge in nerodne, kakor
488 VI  |              malo je govoril, kadar so bili drugi veseli, umikal
489 VI  |        Brigita sama doma, vsi drugi so šli in se niso vrnili do
490 VI  |           vrnili do noči. Zaklenili so jo v sobo in ležala je na
491 VI  |            Glava mu je klonila, oči so gledale izbuljeno in so
492 VI  |             so gledale izbuljeno in so plamtele. Brigita mu je
493 VI  |            je in je trepetalo, prsi so ječale... Od tedaj so gledale
494 VI  |          prsi so ječale... Od tedaj so gledale njene oči za njim,
495 VI  |          njim, koder je hodil, bale so se in so ga klicale. On
496 VI  |             je hodil, bale so se in so ga klicale. On pa se ni
497 VI  |       vztrepetal je ves život; roke so se stiskale k telesu, tresla
498 VI  |   nerazumljive divje slasti in prsi so ječale, kakor tisti večer...
499 VI  |            je iz njenih besed. Zato so se ji umikale in so se je
500 VI  |            Zato so se ji umikale in so se je bale,; nečist je bil