Part

 1 I   |      strah je bil, smejala se je sama in vse so se smejale. Postelje
 2 I   |         zaječalo. ~Malči je bila sama, izgubila se je bila, sama
 3 I   |       sama, izgubila se je bila, sama kakor ponoči sredi gozda.
 4 I   |          Malči se je nasmehljala sama -- jutri bo nedelja. Komaj
 5 II  |       štirinajstletna, je sedela sama v kotu med dvema posteljama;
 6 III |      klopi za klečanje, a oslona sama je bila tako nizka, da je
 7 III |        je bilo nad posteljo, ali sama se ni več spominjala. Suha
 8 III |        jih videla, trinajsta bom sama." ~Pavla se je oglasila
 9 III |     koščke, potegnila je najprvo sama in je potegnila kratkega;
10 IV  |      razmetale po sobi. ~"Naj jé sama, lakota lakomna!" se je
11 IV  |          se je razjezila Lojzka, sama ni vedela zakaj. Ali kanarček
12 VI  | razdelila je vse med tovarišice, sama ni okusila ničesar... ~Zaničljivo
13 VI  |         nedeljah je bila Brigita sama doma, vsi drugi so šli in
14 VI  |          Trpljenje je tam zunaj, sama žalost in grenkoba. Hudobno
15 VII |    sandalami po žvenčečih tleh. ~Sama je hotela biti Katica in
16 VIII|         je in ni marala biti več sama z njo. Marija je prosila,
17 VIII|       glas in je bil tako plah. "Sama se sleci, tako je lepše...
18 VIII|        bilo žal. ~Tako je ostala sama in kakor prej je popótovala
19 VIII|     prijazno. Kadar je bila mati sama, je hodila s težkimi koraki
20 IX  |       okrenila na postelji, toda sama ni slišala svojega vzdiha
21 IX  |   Govoriti pa se ji ni hotelo in sama ni vedela, kako se je zgodilo, --