Part

 1 I  |    nazaj, oči so bile uprte v nebo, roke sklenjene na prsih;
 2 I  |    obraz. Oči so bile uprte v nebo, uprte v oltar, na katerem
 3 I  |     je pogledala na velike, v nebo uprte, miru in ljubezni
 4 II |      je bil lep jesenski dan, nebo se je svetilo nad lepo pokrajino
 5 III|      Mračen dan je bil zunaj, nebo je bilo umazano in neprijazno,
 6 III|        da je zunaj grdo mokro nebo. ~Njene velike slepe oči
 7 III|          Hitro se je mračilo; nebo se je nižalo zmerom bolj
 8 III| naslikane; čudnosinje je bilo nebo; pisani vrti, zeleni travniki,
 9 III|      tam zgoraj svetlo sončno nebo, na desni bela cerkvica;
10 III|        lepi gozdi, lepo božje nebo! Ej, ej, ej! -- Ogrejta
11 IV |    bilo v sobi, kakor megleno nebo tam zunaj, kakor vse življenje
12 IV |   videl je ven -- tam je bilo nebo, črne hiše so bile, videl
13 IV |         saj je bilo tam zunaj nebo in črne hiše so bile in
14 IV |      to je vedel, da je zunaj nebo in da je drevje zunaj. Tako
15 IV |     in da poleti ven, kjer je nebo in kjer je drevje. Ves čas
16 V  |  nepriljudna; čemerno je bilo nebo in videlo se je, da so mrzli
17 V  |     noge. Odpiral se je svet, nebo se je odpiralo. Spomnila
18 V  |        pooblačilo se je morda nebo; pade mu na srce težka misel,
19 VI |     in brez trpljenja. Tam je nebo jasno, neskončno, vse je
20 IX |  odprla oči in se je ozrla na nebo, ki je vabilo in se je nasmehnila... ~
21 IX |      še nikoli. Gledale so na nebo, ki je sijalo jasno in toplo,