Part

 1 I   |        je tiho ob oknu, dokler niso prižgali luči; njene ustnice
 2 III |      se pozna trpljenje, še se niso posušile solze na licih... ~
 3 III |         Ni jih bilo strah, ali niso si upale izpregovoriti razposajene
 4 III |       okno, me je poklicala." ~Niso bile še oblečene in umite,
 5 IV  |    odrevenele so mu bile nogé, niso se hotele vzdigniti perotnice,
 6 IV  |  ničesar več, niti okna ne... ~Niso se več zmenile zanj, luč
 7 V   |       je delala počasi, nič se niso tresle roke; nato je nasula
 8 VI  |    Zakaj pa ste prišli?" ~"Kaj niso noge nič boljše?" Okrenila
 9 VI  |        nikoli več.  Ti spomini niso bili čisto jasni in izgubljali
10 VI  |         vsi drugi so šli in se niso vrnili do noči. Zaklenili
11 VII |  betlehemskim hlevom. ~Zaspati niso mogle dolgo; vse, ki so
12 VII |       preplašeni, jokali so in niso vedeli zakaj -- tema je
13 VII |    postal med durmi. Oči se mu niso takoj privadile teme, --
14 VII |  resnica?" je mislila Katica. "Niso sanje, oči so odprte; tu
15 VIII|      so jo božale po licih, še niso bile zelo tople, ali prijazne
16 VIII|     jih je čutila na licih; že niso bili več tihi, materinski --
17 IX  |     vedele, da je v sobi in se niso zmenile zanjo, tudi govorile
18 IX  | malokdaj o nji, zato ker se je niso ne bale in je tudi ljubile
19 IX  |        bale in je tudi ljubile niso. Tu je bila, kakor miza
20 IX  |         glava se ni vzdignila, niso se genile noge. Polodprte