Part

 1 I  |  teme se je svetlikala luč; visoko dol od stropa je visela
 2 I  |      Mrak je legel, samo še visoko ob stropu so se svetili
 3 II |       Rezika je vzpela roke visoko in se ga je oklenila, kakor
 4 II |   žepa jabolko, držal ga je visoko, da ga Rezika ni mogla doseči
 5 III| olja in plamen je vzplamtel visoko. ~Minka je gledala proti
 6 IV |    je padal; komaj dve pedí visoko je mogel poskočiti, niti
 7 IV | oknu, ali zdaj komaj za ped visoko; padal je bolj težko, bolj
 8 IV |     poskoči naposled dovolj visoko in da poleti ven, kjer je
 9 IV |     je vse. ~Komaj za palec visoko je še poskočil -- ali glej,
10 V  |   rož, zelene trate in lepo visoko drevje... imela je punco
11 V  |    so bila njegova lica, na visoko čelo so padali svetli črni
12 VI |     je prihajala tiho skozi visoko okno, izza težkih zastorov,
13 VI |    ali izginilo je takoj za visoko streho, zakaj dvorišče je
14 VI |  bila položila pod glavo in visoko so kipele prsi. Tedaj so
15 VI |   se je še dremotno svetilo visoko tam na strehi in je ugasnilo
16 VII|  čigar črna senca je segala visoko proti stropu. Vstopil je,
17 IX |   slutnja, pojemajoče, zdaj visoko plapolajoče, sosed obupu
18 IX |    po vsi prostrani zemlji. Visoko je in neizmerno, vse je