Part

 1 I   |        ko se je slačila; samo strah je bil, smejala se je sama
 2 I   |      je tiščala odejo k sebi; strah jo je bilo. Zgenilo se je
 3 III |       nadzornico. Ni jih bilo strah, ali niso si upale izpregovoriti
 4 III |     mogla spati. Mene je bilo strah in Nežika se mi je smilila,
 5 III |      je bila radovednost nego strah. Poslušala je, če bi se
 6 IV  |   neumen in zmerom ga je bilo strah; tudi pel še ni nič. ~"Babica
 7 IV  | opazoval, tem manj ga je bilo strah. Če se je približala roka,
 8 IV  |   zasmilila se ji je in čudno strah jo je bilo. Okrenil se je
 9 V   |       spiš, Tina?" ~"O Malči, strah me je." ~Malči je pomolčala,
10 VI  |      bilo to, ni bil več dom; strah bi jo bilo, če bi ležala
11 VII |    stisnili v kot, nič jih ni strah, o Božiču kramljajo in o
12 VIII|    nekoč, da je vse ugasnilo. Strah in nepokoj je bil v hiši,
13 VIII| Tončkinega. In Tončke je bilo strah; kakšno življenje je bilo
14 VIII|     sopenje in Tončke je bilo strah. Ženska je odšla tiho, oče
15 IX  |       za trenotek je ni obšel strah. Tudi njena vera je bila
16 IX  |     in silna; ni je bil obšel strah, samo čudila se je, ker