Part

 1 I  |     polrazsvetljenim oltarjem. Stene so bile polne svetih podob;
 2 I  |        tišina vsenaokoli, bele stene, visoka, neprijazna okna,
 3 II |        življenja. Spet so bile stene nedolžnobele, spet je razgrnila
 4 II |        Prišel je glas od mrzle stene, od zunaj, Bog vedi odkod;
 5 II |       Tinino posteljo platnene stene, pregrnili so posteljo na
 6 V  |       posteljami visoke, mrtve stene -- take stene, si je mislila
 7 V  |    visoke, mrtve stene -- take stene, si je mislila Tina, so
 8 V  |      mislila Tina, so v ječah, stene, na katerih je zapisano
 9 V  |       noč in strmé oči na sive stene mrtvašnice. Prikaže se na
10 V  |     prvikrat, kako so govorile stene. Poslušala je strahom in
11 V  | sopenje, je vzela Tina molek s stene in je pričela moliti rožni
12 V  |        golem vratu. Snela je s stene malo črno razpelo in ga
13 V  |         še so naokoli mrtvaške stene, rakve stoje tam v vrsti,
14 V  |    ugledal ponoči strahom sive stene mrtvašnice, je strmelo vanj
15 VII|   zraku, prepregel je bil bele stene. In vse so čutile, da hodijo
16 IX |    miza sredi sobe, kakor bele stene, kakor dremajoča luč pred