Part

 1 I   |        rokama je tiščala odejo k sebi; strah jo je bilo. Zgenilo
 2 II  |        Kmalu, kmalu te pokliče k sebi Gospod Bog, da te odreši
 3 IV  |      pitati. Malči ga je vzela k sebi v posteljo, da bi ga ogrela.
 4 VI  |           posadil jo je bližje k sebi, posadil si jo je naposled
 5 VI  |      eden izmed njih je imel pri sebi tudi ljubico in otroka,
 6 VI  |       roko, potegnil je žensko k sebi in ji je pričel trgati bluzo
 7 VII |          jasno, čisto telesno. K sebi bi jih poklicala vse, otroke
 8 VII |          in vsega je dovolj... K sebi bi poklicala mater -- in
 9 VII |         pasú, bi ga pritisnila k sebi, manjšega in ubožnejšega,
10 VIII|      Stiskala jo je tako tesno k sebi, da jo je dušila, in kadar
11 VIII|          objel in jo pritisnil k sebi; Tončka ni mogla ne prositi
12 IX  |          roki in jo je privila k sebi -- ubogo, trudno, delavsko
13 IX  |      bodite, da jo Bog pokliče k sebi. Tako življenje -- ni življenje.
14 IX  | življenje. Svetu je v nadlego in sebi..." Malči je poslušala in