Part

 1 I   |           na malega brata, ki leži doma, napol razodet, ustna odprta,
 2 VI  |        besed. ~Oče je bil malokdaj doma, ali kadar je prišel, je
 3 VI  |            je šla mati mnogokdaj z doma; ostal je samo oče, ker
 4 VI  |       življenje v njem; sam je bil doma in je sedel za mizo, ko
 5 VI  |      nedeljah je bila Brigita sama doma, vsi drugi so šli in se
 6 VI  |    izgubljenih... Nekoč pa je bilo doma veselo in prazniško. Prišel
 7 VI  |     oblačila se je lepo, nosila je doma lepe čeveljčke s pentljo,
 8 VI  |      predpasnik, in kadar je šla z doma in jo je spremljal mladi
 9 VII |            kri je v tem kruhu..." ~Doma pač ni jaslic, tudi drevesca
10 VIII|       izpregovoril: ~"Lepo je zdaj doma, Tončka; boljše ti bo nego
11 VIII|        njim in kadar sta bili sami doma, jo je Marija pestovala,
12 VIII| pogostokrat, tudi če očeta ni bilo doma. Posadil si je časih Tončko
13 VIII|            naproti. ~"Lepo je zdaj doma!" je dejal oče. "In ne spodobi
14 VIII|    učitelja in tudi Lucija je zdaj doma. Ali nisi nič vesela?" ~"