| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] kaj 36 kajžarji 1 kako 56 kakor 304 kakršne 1 kakšen 2 kakšna 4 | Frequency [« »] 785 so 483 v 467 na 304 kakor 301 ni 288 da 286 bilo | Ivan Cankar Hiša Marije Pomocnice IntraText - Concordances kakor |
Part
1 I | ženska. Nasmehnila se je, kakor se smehljajo v kloštrih, 2 I | odmevali daleč naokoli, kakor da bi prihajali in odhajali 3 I | vzdihujoče, stokajoče, kakor rožni venec v temni cerkvi, 4 I | slike, njene oči so bile kakor pričarane nanje, bilo jo 5 I | svetilo iz temne podobe kakor da bi bilo izdolbeno; dolgi 6 I | bil tako miren, le ustnice kakor da bi se premikale. Neštevilo 7 I | kamenja, oči njegove so bile, kakor da so bile ugledale tisto 8 I | je klonila, obraz je bil kakor iz mramorja, tudi ustnice 9 I | bile čisto bele, bolj bele kakor svetlo platno perotnic. 10 I | so bile polzaprte, mirne kakor ves obraz in kakor polumrak 11 I | mirne kakor ves obraz in kakor polumrak tam doli. Roka 12 I | tipke, in samoten glas, kakor iz daljne daljave, se je 13 I | na zemljo. Ali bolj jasen kakor zvezde na plašču in kakor 14 I | kakor zvezde na plašču in kakor zlati rob in bolj kakor 15 I | kakor zlati rob in bolj kakor žarki milosti, ki so lili 16 I | mirnih obrazov, tako tujih, kakor da bi bili stopili dol iz 17 I | obraz in zdelo se ji je, kakor da ga še nikoli prej ni 18 I | otroškimi, prosečimi očmi. ~"Kakor je božja volja," je odgovorila 19 I | karirano krilo, šito scela, kakor pri malih otrocih, in čez 20 I | se je opirala ob slonice, kakor jih imajo bogati fotelji; 21 I | duri tenak, majhen glas, kakor da bi bila zaklicala prav 22 I | miren, malo sključen -- kakor da bi plaval majhen angel 23 I | blazine. Rumen obraz, nos kakor nož, oči žareče, črni lasje; 24 I | je roka, koščena, tenka kakor klina. Pomočila je ustnice, 25 I | pesti zakopane v odejo -- kakor da bi gledala v oči trinajsterim 26 I | bila hitro pri kraju -- in kakor trenotna senca je izginil 27 I | srebala počasi, malo boječe, kakor ob tuji mizi. ~Lojzka je 28 I | stol; hodila je drugače kakor Lojzka: zibala se je s stolom 29 I | Noge so ji bile tenke, kakor noge dveletnega otroka, 30 I | počasi in se je smehljala, kakor da je bila doživela nekaj 31 I | novo? Malči ji je ime." Kakor da bi ji bile roke obrnile 32 I | je bil nemiren in dolg, kakor takrat, ko se je vozila 33 I | Zašepetalo je še kdaj nalahko, kakor da bi podrsala dlan po šumeči 34 I | roke pod srajco na prsih. ~Kakor je bolečina malo odnehala, 35 I | izgubila se je bila, sama kakor ponoči sredi gozda. Če bi 36 I | zgoraj, glavico v perju, kakor lepa rumena kepa... Izpregovoriti 37 I | veliko rdečo žogo; lahko kakor perotnice so jo nosile noge. ~ 38 II | ji je bil svetel in rdeč, kakor da bi bili ostali sončni 39 II | velik nos je imela, potlačen kakor zamorka, debele ustnice, 40 II | nanjo in zamežikala je, kakor da bi ji bilo zableščalo 41 II | razlil se je po sobi kakor med. ~Lojzka se je poklonila 42 II | oblečena, obraz širok in mehak, kakor iz testa. Nasmehnila se 43 II | Dami se je zasvetil obraz, kakor da bi ji bile povedale nekaj 44 II | poglejte... pride k revicam, kakor sveti Miklavž... Meni je 45 II | nenavadno jasne, razumne, kakor pri odraslih ljudeh;, obraz 46 II | hladno, skoro prisiljeno, kakor na posetih pri tujih ljudeh. ~ 47 II | židovskih las se je svetilo čelo kakor od mramorja; velike oči 48 II | ki se je zasvetil v očeh kakor nož. ~"Ostanite... ostanite 49 II | plavala Rezika, tenka, tiha, kakor dih. ~"Rezika, -- mati!" 50 II | visoko in se ga je oklenila, kakor da bi mu hotela splezati 51 II | žarek; čudno je bilo, -- kakor da bi se bil nasmehnil siv 52 II | motnim, hrepenečim pogledom, kakor bolnik po zeleni pokrajini. ~" 53 II | mogla doseči in se je smejal kakor otrok. ~"No, dajte, oče, 54 II | posteljo ter ga prekrižala kakor mati... ~Praznila se je 55 II | življenjem in zgodilo se je, kakor da bi se odgrnila okna na 56 II | neomadeževana svetloba. Kakor da bi se odprla okna in 57 II | plašč je vihral za njim, kakor za dolgočasnim klovnom, 58 II | gnilimi jabolki... Bežalo je kakor nerodno-zloben netopir ob 59 II | Lojzka se je ozrla vdano. ~"Kakor je božja volja." ~Kramljaje, 60 II | zgenilo se je ob ustnicah, kakor spomin, kakor sanje je šinilo 61 II | ustnicah, kakor spomin, kakor sanje je šinilo mimo obrvi. ~" 62 II | Cecilije je bila tiha senca, kakor spomin, ustnice so bile 63 II | gledale plaho in motno, kakor da bi bile ugledale nekaj 64 III | koža vsa zgrbljena in vela, kakor starikav pritlikavec. Vse 65 III | skoro preko vse kapelice. Kakor čudno, skrivnostno življenje 66 III | zveneče, nerazumljive pesmi; kakor stokanje, bolestno vzdihovanje 67 III | so bile čudovito bistre, kakor breztelesne in so videle, 68 III | strašna ni bila; poznale so jo kakor Anastazijo, sestro nadzornico, 69 III | spreletelo jih je in gledale so kakor pričarane proti durim, ki 70 III | tenko kožo, prsti so bili kakor kremplji mrtvega tiča. ~" 71 III | vprašala Pavla, židovka. ~"Kakor v kapelici. V dolgem, sinjem 72 III | vsenaokoli je bila svetloba, kakor sonce..." ~"Kje se ji je 73 III | nasproti postelje, malo gori, kakor je postelja visoka... Drugi 74 III | prebudim in tako mi je bilo, kakor da je nekaj belega izginilo 75 III | Potem pa se mi je zgodilo, kakor da je bil nekdo zraven postelje 76 III | šli s svečami po mostovžu, kakor je dolg, in dol po stopnicah 77 III | Brigita in vse so vztrepetale, kakor da so ugledale nekaj čisto 78 III | nekaj težkega na srce -- kakor da bi stalo tam zunaj pred 79 III | obraz je imela in čisto bel, kakor angel. Nikoli ni jokala, 80 III | svetile. Nisem mogla zaspati; kakor da me zmerom kliče, ali 81 III | jo videla tako natanko, kakor da bi imela čisto odprte 82 III | bilo in zmerom bolj svetlo, kakor da bi se hotelo daniti. 83 III | nekaj lepega, svetlega, kakor cekin, in plava... plava 84 III | kako je škropilo na okence, kakor da bi trkalo s prstom? Spredaj 85 III | rakvi. Nežika je zastokala, kakor da bi ne mogla spati. Mene 86 III | slišala sem jo še v spanju, kakor da bi zvonilo. In tudi tako 87 III | tudi tako se je smejala, kakor da bi zvonilo z majhnim 88 III | zmerom bolj in je temnelo; kakor motno zagrinjalo je viselo 89 III | bilo tako mirno in hladno, kakor srce grobarjevo. Prihajale 90 III | je začudila. Bilo je tam, kakor v živo pisanih pravljicah. 91 III | Čudnobele so bile hiše, kakor naslikane; čudnosinje je 92 III | bili resni in tako smešni, kakor tisti majhni možički iz 93 III | za glavo: "Oh-oh-oh!" -- kakor tisti možički, ki vzdigajo 94 III | se je vse zibalo na nji, kakor puta je hodila in tudi obraz 95 III | hodila in tudi obraz je imela kakor puta. In je sklepala roke: " 96 III | Oh-oh-oh! -- Vse to je bilo kakor naslikano. Naslikani možički 97 III | glej, pa leže na tleh, kakor da bi bili mrtvi. Samo obrazi 98 III | srajco. In malo bi ju zibala, kakor v zibki! Ej, ne jokajta, 99 III | zadela ob mizo, ob stol, kakor pijana je bila. "Vode, Rezika!" ~ 100 III | obraz. Ozek in koščen je bil kakor nož, oči so žarele, na čelo 101 III | nekaj svetlega, bleščečega, kakor cekin. Plavalo je preko 102 III | bilo svetlo in bleščeče, kakor cekin, ali bil je Minkin 103 III | čelo je bilo trdo in gladko kakor iz porcelana; oči so gledale 104 III | Njena duša je šla po sobi, kakor cekin, in ko je šla skozi 105 IV | kričal, cvilil pretresljivo, kakor da bi prosil milosti. ~" 106 IV | živimi črnimi očmi po sobi, kakor da bi opazoval ter se čudil. 107 IV | prišel iz tankega grla, kakor da bi brusil britev ob pili. ~" 108 IV | na zgorenji klin, bil je kakor nepočesan, ves moker in 109 IV | nato pa je zobal mirno, kakor da bi se nič ne bilo zgodilo. ~ 110 IV | nič ne bilo zgodilo. ~Ali kakor se je privadil sobe, dvomov 111 IV | Kaj mu je pri srcu? Gleda kakor človek, samo govoriti ne 112 IV | se ji je, da tudi misli kakor človek in da vse sliši in 113 IV | posteljah, ob mizi je bilo vse kakor zmerom, nič ni ostalo v 114 IV | dajejo kruha in vode... In kakor so se vse zaničevaje smejale 115 IV | otožnega je bilo v sobi, kakor megleno nebo tam zunaj, 116 IV | megleno nebo tam zunaj, kakor vse življenje tam zunaj. 117 IV | vzdignila je malo roko, kakor da bi se hotela braniti, 118 IV | prav?" ~Katica je gledala, kakor da bi jo hotel oče udariti 119 IV | Oprostite, jaz nisem, kakor si morda mislite, človek 120 IV | ustnice so se odpirale, kakor da bi se smejale, toda kazale 121 IV | ležala je na postelji, kakor umirajoč vrabec na dlani. ~ 122 IV | prijazno -- bilo mu je, kakor da bi bilo zaklicalo z lepim 123 IV | Nisem tako hudoben, Katica, kakor misliš!l Vsak človek ima 124 IV | prihajalo, bližalo se je kakor gora. ~V poslednjem trenotku -- 125 IV | v svoji grozi; prišlo je kakor volkodlak opolnoči -- ostala 126 IV | ni gorelo več, sijalo je kakor v mrzli vodi, v veliki mirni 127 IV | burje; zima je prihajala kakor Božje dete, gorka in prijazna. 128 IV | dete, gorka in prijazna. Kakor Božje dete je prihajala 129 IV | Božje dete je prihajala in kakor sestra Cecilija, ki je napravljala 130 IV | navzdol, nerodno in zmršeno -- kakor premočen havelok. Kljun 131 IV | ni videlo. Poskakoval je, kakor da bi hotel pasti na glavo 132 IV | glavo in tako je cepetalo, kakor da bi nosil copate. Vse 133 IV | temò in takrat se je zdelo, kakor da se sveti dvoje svojeglavnih, 134 IV | dosegel. Tekal je pred oknom, kakor je bilo široko, poskočil 135 IV | butalo zamolklo, neprestano, kakor da bi bil s pestjo ob okno. ~" 136 IV | prevalilo in je padlo na tla, kakor težek črn klopčič. ~"Poginil 137 IV | se je razjezila Lojzka."Kakor od lesá je." Komaj se je 138 IV | bolj že na prsa in na glavo kakor na noge. Toda ni se utrudil, 139 V | zima, polagoma in nevidno, kakor starost: včeraj so bila 140 V | tako ošabno in gosposko kakor ono sonce tam zunaj, ki 141 V | sončece je bilo kratkočasno, kakor da bi tudi samo pripovedovalo 142 V | je rožljala z molkom... ~Kakor čarovnica je šla mimo zima, 143 V | obrazi so bili drugačni kakor podnevi; zdaj ni bilo na 144 V | sivorumen, čudno spačen, kakor obraz opice; izza odeje 145 V | je, da so trda in mrzla kakor od usnja; videla je zdaj 146 V | zdaj natanko po sobi; in kakor bi bila ta soba mrtvašnica 147 V | bila ta soba mrtvašnica in kakor da bi bila mrtvašnica njeno 148 V | srcu, lep in milostipoln, kakor obraz Matere božje v kapelici, 149 V | bolna noga je drsala za njo kakor mrtva. Tiščala je v roki 150 V | odnehala, vse je odnehalo, kakor smrt se je razlilo po životu. 151 V | pride morda sam božji angel, kakor se je zgodilo v povesti, 152 V | znotraj, zaropotalo je, kakor da bi bilo prevrnilo stol. 153 V | mrtva je bila in lahka, kakor kos obleke. Ni prosila in 154 V | je zbadal v lice, v roke kakor z iglami. Ali tista noč 155 V | sami kolači; lepo diši, kakor iz slaščičarnice. Pride 156 V | se je napotila. Hodila je kakor v sanjah, lahko, komaj so 157 V | in prijazno migljajoče, kakor zvezde na božičnem drevescu, 158 V | Zasvetilo se je od daleč kakor sonce, zazvonili so zvonovi, 159 V | oblakov osoren glas, udaril je kakor s pestjo, in oglasili so 160 V | trepalnicami, ali težke so bile, kakor lesene, in komaj se je zasvetilo: 161 V | katerega gledajo umazana okna, kakor smrtiželjne oči bolnika, 162 V | dolg, meter širok, tesen kakor rakev. Nikoli se ni ozrla 163 V | glavi, v srcu nič skrbi; kakor sanje je njegovo potovanje, 164 V | nazaj, veselo izgubljen, kakor tica v zraku, ki jo nosi 165 V | gledala v noč, dokler ni legla kakor v omotici in so se spremenile 166 V | Njen obraz je bil resen, kakor lep spomin je bilo v njenih 167 V | na oči, ki so se svetile kakor v vročici, na ustnice, ki 168 V | Spominjala se je na podobo, kakor da bi bila naslikana tam 169 V | gledala v lica, oči so strmele kakor v sanjah Bog vedi kam daleč, 170 V | bil, govoril je s Tino, kakor da bi bila sestra njegova 171 V | ležala Pavla. Postal je, kakor postane človek na cesti 172 V | vzdignila tako razmišljeno -- kakor človeku, ki gre po cesti 173 V | šel prav tako razmišljen, kakor je bil prišel, s svojimi 174 V | žile so bíle na senceh, kakor da bi udarjalo s kladevcem. ~... 175 V | v bujnem bogastvu sanje kakor rože na divjem vrtu... Na 176 V | v srcu se ji je zgenilo, kakor takrat, ko je butal ob okno 177 V | anarhist... ~Tina je ugledala kakor v ogledalu samo sebe in 178 V | postelji; začutila je v srcu kakor sram in skrila bi se. Zvečer 179 V | zazdelo, da je v bolnišnici kakor nekoč in da leži tam nag 180 V | življenje. ~Pripravljala se je kakor na prvo sveto obhajilo. 181 V | so tekle in jasne so bile kakor studenec. Tako je prišla 182 V | Tako je prišla tista noč, kakor da bi bila od nekdaj že 183 V | sonce, žalosten dan je bil, kakor poslednji dan grešnika, 184 V | izgovarjale svete besede kakor v spanju, duša jih ni slišala 185 V | vesele so bile njegove oči, kakor takrat, ko je sedel pod 186 VI | natikala, ozirala se je, kakor da bi pričakovala nekoga. 187 VI | posteljo in vse se izvrši, kakor da bi nič ne bilo, oko se 188 VI | izpregovoril besedo, čisto kratko, kakor da bi mu bila slučajno zdrknila 189 VI | iz umazanih prsi, je bila kakor ostuden pljunek; in obadva 190 VI | pa sta bila bolj gnusna, kakor takrat, ko sta si stala 191 VI | bi ne videla ničesar. Ali kakor da bi jo razodeval hudoben 192 VI | vzdigalo se je proti grlu, kakor da bi bila popila gnusno 193 VI | je nosila košek cvetic, kakor jih prodajajo otroci na 194 VI | tako bela in uboga. Ali kakor so rdela njena lica, je 195 VI | obrnila se je k steni, kakor da bi ji bil angel vrgel 196 VI | čudno. Hodil je po sobi kakor pijan, nato je legel, toda 197 VI | se je vrnil, zibal se je, kakor da bi bil pijan, stopil 198 VI | so bile dolge in nerodne, kakor opičje, malo je govoril, 199 VI | čudila in ni rekla drugega kakor: "No! no!" On pa jo je prijel 200 VI | je Mati božja in je umrl kakor pogan. Takrat je prišel 201 VI | Brigita mu je strmela v obraz kakor začarana in se je tresla. 202 VI | slasti in prsi so ječale, kakor tisti večer... Želela je 203 VI | grda je bila in grbava, kakor starka, ki je šla mimo in 204 VI | njene oči so se smejale, kakor nikoli prej, oblačila se 205 VI | zaspane, ustnice so bile kakor opaljene; delala je hitro 206 VI | ustavi, roka se ne gane več, kakor od svinca je... Kmalu bo 207 VI | Božič, potem Velika noč -- kakor da bi bilo že jutri, se 208 VI | že tako jasno pred sabo, kakor da bi se že sprehajala po 209 VII | in zavrženi in bilo mu je kakor v sanjah, ko je slišal tolažilne 210 VII | sobi... Bilo je tisto noč, kakor da so prišla nebesa na zemljo. 211 VII | svetlilo, luč bela in mirna, kakor spomladanska mesečina, se 212 VII | obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije, tudi 213 VII | Zazvonilo je v kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonjenje, 214 VII | prihajalo zvonjenje, bilo je kakor glas tistih sanj, ki so 215 VII | skrivnosten šum je prihajal kakor iz katakomb, iz podzemskih, 216 VII | prišumele časih gor, in bilo je, kakor da bi stopali angeli oprezno 217 VII | zgrbljena, žuljeva roka. In kakor da bi hotela prositi: "Nisem 218 VII | v njem. Zato jej, otrok, kakor zauživaš sveto hostijo. 219 VII | jaslicah in o drevescu. Kakor da bi ne videli, kako se 220 VII | upognjena je bila in plašna kakor zmerom. Ali njen obraz je 221 VII | postelji in se je smehljala, kakor se ni smehljala prej nikoli. " 222 VII | roki prelepo rdečo rožo, kakor da bi bila pravkar vzcvetela 223 VII | razmišljajoče oči in čelo kakor sneg, in celo Pavla, židovka 224 VII | mimo, je bil njegov obraz kakor obraz sestre Cecilije, tako 225 VII | slaboten, izmučen; bilo je, kakor da nosi na ramenih velik 226 VII | proti stropu. Vstopil je, kakor berač v gosposko hišo, upognjen, 227 VII | ona zdrava in svobodna. Kakor je bila drobna in majhna, 228 VII | bolnemu otroku, -- prišla je kakor beračica v gosposko hišo... 229 VII | poginili od groze. Prišli so, kakor nečistež v svetišče, berač 230 VII | smešno, nezavedno zlagano, kakor sočutje pastirjev beračev 231 VII | dotaknila. Dišali so po domu in kakor dom so bili oskrunjeni in 232 VII | hrepenenje se je bilo vzdignilo kakor veter od juga in je zavalovalo 233 VIII| velikonočnih zvonov, pesem čisto, kakor njena duša in njeno nezavedno 234 VIII| preteklosti -- svetilo se je kakor življenje, ki je bilo nekoč, 235 VIII| mehak in poln ljubezni, kakor glas sestre Cecilije, kadar 236 VIII| frfotali, trepetali so kakor mušice v luči. ~In tedaj 237 VIII| prav tako ponižno in plaho, kakor tisti zategnjeni "é". Samo 238 VIII| mrzlo je zazvenel pozdrav, kakor brušena svetla klina. Tončka 239 VIII| ni bil oče tako strašen kakor ob tistem času; ljudje so 240 VIII| dan je romala po sobah, kakor sen, nihče se ni zmenil 241 VIII| nihče se ni zmenil zanjo, kakor po gozdu je hodila. Slišala 242 VIII| stol; koraki so drsali, kakor da bi se upirale noge z 243 VIII| bil umolknil. Šumelo je, kakor da bi se vilo, napadalo 244 VIII| da so poljubi Judeževi, kakor je razločevala natanko, 245 VIII| Lucija ni govorila toliko kakor mati, tudi smejala se ni 246 VIII| nekako zamolkel, toda nežen, kakor poljubljajoč. Spali sta 247 VIII| na ustnice. Ni govorila kakor govore otroci, vse njene 248 VIII| prsi velike in polne, boke kakor omožena ženska, in moški 249 VIII| ji je ponujala gole prsi, kakor majhnemu otroku. Lepo je 250 VIII| povedala stvari do konca, kakor da je bilo v tistem skritem 251 VIII| tam! -- Zdelo se ji je, kakor da je bila stopila še za 252 VIII| odpenjale. "Kako si lepa, lepa; kakor angel, tako se smeje tvoj 253 VIII| so tvoje prsi, ali bele kakor sneg!" Lucija se je sklonila 254 VIII| ne tako rjave in velike, kakor so Marijine..." Šepetali 255 VIII| Govorila je glasneje in zlobno, kakor oče, kadar je kričal: "Opravili 256 VIII| durim in bilo je Tončki kakor da bi jo videla, kako se 257 VIII| Tako je ostala sama in kakor prej je popótovala po izbah, 258 VIII| velike in strašne. Bilo je kakor v gozdu: dviga se tam od 259 VIII| Tončka ni slišala ničesar, kakor da bi bilo tiho v sobi. 260 VIII| je bila gladka in mrzla kakor riba. "Tončka, ubožica!" 261 VIII| mu je bil gladek, spolzek kakor riba. In nato je prihajal 262 VIII| spoznala je, da mu je obraz kakor roka in kakor glas -- starikav, 263 VIII| mu je obraz kakor roka in kakor glas -- starikav, ostudnogladek... 264 VIII| je osvojil in ubogala je, kakor je hotel. Lica so ji upadala 265 VIII| Prišlo je hrupno in silno, kakor velik vihar in bilo je, 266 VIII| velik vihar in bilo je, kakor da se je zamajal strop in 267 VIII| zaprl je duri mirno za sabo, kakor da bi se bil nečesa domislil. 268 VIII| kletki, Tončka, v kletki! Kakor mi je Bog priča, da pride 269 VIII| Tončka ni razumela, živela je kakor v viharju sredi gozda. In 270 VIII| tako čist in ljubezniv kakor sonce, ki je sijalo tam 271 VIII| ki je sijalo tam blizu in kakor zvonovi, ki jih je slišala 272 VIII| jo je vabil domov; tako kakor bi stopala radovoljno in 273 VIII| Tončka, njen glas pa je bil kakor krik kanarčka, ki je bil 274 VIII| tedaj so bile njene oči, kakor da bi bile izpregledale: 275 VIII| pa je sijala pomlad, lepa kakor še nikoli... ~ 276 IX | Zunaj je sijala pomlad, lepa kakor še nikoli. Vsa soba je bila 277 IX | spremenil popolnoma; bel je bil kakor prej in droben, toda nič 278 IX | gledale so resno in pokojno, kakor gledajo oči starca, ki je 279 IX | drugega sveta; videla jo je kakor skozi motno zagrinjalo, 280 IX | je samo časih nasmehnila, kakor iz sočutja. Komaj se je 281 IX | prozorno kožo; prsti so bili kakor tenki dolgi kremplji tiča; 282 IX | Kako je mati otroška! Kakor obraz otroka je njen obraz, 283 IX | in suh in nos je štrlel kakor kljun. "Ne jokajte, gospa, 284 IX | tako resno in svečano, kakor govoré otroci, kadar se 285 IX | spoštovanjem in strahom, kakor govori otrok o vedomcu... 286 IX | je hitro navadila nanjo, kakor na prijateljico, na sosedo. 287 IX | spoštljiva mamca, hodila je tiho kakor sestra Cecilija, stopila 288 IX | ljubile niso. Tu je bila, kakor miza sredi sobe, kakor bele 289 IX | kakor miza sredi sobe, kakor bele stene, kakor dremajoča 290 IX | sobe, kakor bele stene, kakor dremajoča luč pred jaslicami... ~ 291 IX | od nekdaj slutila. Tako kakor roža v gorki sobi se je 292 IX | bilo to upanje, nemirno kakor slutnja, pojemajoče, zdaj 293 IX | ni razcvetela njena duša kakor roža v topli sobi. ~Zdaj 294 IX | Zunaj je bila pomlad, lepa kakor še nikoli. Gledale so na 295 IX | in skrivnostnim veseljem, kakor pripovedujejo otroci o svetem 296 IX | maja se napravijo na pot. Kakor na veselo svatbo, prazniško 297 IX | enakomeren, zamolkel topòt, kakor tiktakanje nevidne velikanske 298 IX | izgubljen. Metulji frfotajo in kakor se kretajo v toplem svetlem 299 IX | in ni bilo takega sonca kakor je letos. Zunaj je pač že 300 IX | oblečene, premikale so se kakor majhne sence; sončni žarki 301 IX | tako tiho in tihotapsko, kakor da bi jo hotele prevariti 302 IX | je zunaj, zaropotalo je kakor vozovi na kamenitem tlaku... 303 IX | leglo na misli, zaječala je. Kakor v sanjah je slišala materin 304 IX | nemir, ker se ji je zazdelo, kakor da bi bili krenili vozovi