Part

 1 I   |    kakor da so bile ugledale tisto lepoto, ki so hrepenele
 2 IV  |      Malo bi samo pomignil s tisto črno lopato, malo stisnil! --
 3 V   |       Bog je bil pač proklel tisto hišo in vse ljudi, ki so
 4 V   | dozorelo v nji ob tisti uri, tisto noč. "Kakšna je smrt?" si
 5 V   |    prsih... Pozdravilo jo je tisto življenje, kjer ni ne visokih,
 6 VII |   veličastno pot. Ni ga bilo tisto noč ubogega srca, ki bi
 7 VII |      doli, v temi; ali glej, tisto noč je vzplamtelo tisočero
 8 VII |     angeli v sobi... Bilo je tisto noč, kakor da so prišla
 9 VII |  Tudi Malči je videla angela tisto noč in nič se ni začudila.
10 VIII|      Lucija je komaj poznala tisto Mimico, ali reči ni hotela,
11 IX  |     obraz. Nerazumno je bilo tisto upanje, upanje na čudež. "
12 IX  |  Sonce, sonce, sonce! Kje je tisto sonce, ki je sijalo tam