Part

  1 I   |          križanega Kristusa, ki še ni bil nagnil glave in je gledal
  2 I   |            se je živo meso, ustnic ni bilo več, ne nosa in jezik
  3 I   |           kam, v novo deželo, kjer ni nič sonca in nič človeških
  4 I   |           obraz ji je bil miren in ni se ozrla na mater; život
  5 I   |            tudi žejna je bila, ali ni si upala prositi vode. Sitno
  6 I   |           silile solze v oči, dasi ni vedela zakaj in dasi ni
  7 I   |            ni vedela zakaj in dasi ni marala jokati. ~Mati je
  8 I   |         kakor da ga še nikoli prej ni videla; širok je bil, rdeč
  9 I   |          komaj do gležnja. In noga ni skakala, temveč drsala je
 10 I   |         Izpraševale so Malči, toda ni odgovarjala veliko; sedela
 11 I   |            vprašala Lojzka. Tončka ni odgovorila; slačila se je
 12 I   |    Cecilija je ugasnila luč. Glasu ni bilo več od nikoder. Zašepetalo
 13 I   |            po šumeči odeji. ~Malči ni spala. Mraz ji je bilo v
 14 I   |          zavpila, zavzdihnila, ali ni si upala. Tresla se je,
 15 I   |          skozi visoka okna. Nikjer ni bilo lune, ali košček neba,
 16 I   |       licih dol so ji tekle solze, ni se mogla braniti, ihtenje
 17 II  |            šepetali sta, dokler se ni zmračilo; nihče ni čul besede
 18 II  |       dokler se ni zmračilo; nihče ni čul besede in se ni zmenil
 19 II  |          nihče ni čul besede in se ni zmenil zanja. Prinesla je
 20 II  |    zavitega v papir, ali nikoli še ni videla Lojzka, ki se je
 21 II  |           se je obrnila k steni in ni govorila z nikomer. Grda
 22 II  |         bila resna in niti trenila ni. ~Polahko je odvijala dama
 23 II  |            so in so čakale, nobena ni izpregovorila besede. Iz
 24 II  |      proseče po sobi. Ali nihče se ni ozrl nanjo, otroci so jedli
 25 II  |           živela samotno, govorila ni z nikomer, edina židovka
 26 II  |            odraslih ljudeh;, obraz ni bil lep, ustnice so bile
 27 II  |            je visoko, da ga Rezika ni mogla doseči in se je smejal
 28 II  |        odpirala, kakršne še nikoli ni videlo oko. Veliko belo
 29 II  |           je trudna ob postelji in ni govorila z nikomer... ~
 30 III |          tla so bila raskava, zato ni mogla drsati; Lojzka in
 31 III |        dolg teman kor; nobene luči ni bilo ob zidu, komaj so se
 32 III |           neprestano; umiral je in ni mogel umreti. Smrt je bila
 33 III |        sobi, vse so jo čutile, ali ni bila žalostna in nič strašna
 34 III |            žalostna in nič strašna ni bila; poznale so jo kakor
 35 III |       zaprle za sestro nadzornico. Ni jih bilo strah, ali niso
 36 III |          nad posteljo, ali sama se ni več spominjala. Suha je
 37 III |               Ali zjutraj, glejte, ni bilo Olge na postelji. Tema
 38 III |          luči in so iskali. Nikjer ni bilo Olge. In so šli s svečami
 39 III |          pa sem poznala nekoga, ki ni veroval, da je Mati božja,"
 40 III |            Iz Amerike je prišel in ni veroval, da je Mati božja.
 41 III |            so jokali, duhovnika pa ni bilo... In se je spačil,
 42 III |           bel, kakor angel. Nikoli ni jokala, samo gledala je
 43 III |       tvoji postelji, Malči, in se ni genila. Ali glavo je imela
 44 III |            da me zmerom kliče, ali ni me klicala. Meni so lezle
 45 III |    postelji; žalostna je bila, ker ni sijalo sonce. Doteknila
 46 III |          se mi je smilila, Tina pa ni slišala ničesar... In stokalo
 47 III |          ko je bil dež in mraz, in ni mogla v nebesa. Ko smo prišle
 48 III |            Smejala se je zmerom in ni mogla zaspati zvečer; ko
 49 III |           sem odgovorila, zato ker ni mogla premakniti ne nog
 50 III |           mi vode, Rezika!" ~Minka ni govorila več ves večer. ~
 51 III |            ves večer. ~Ali na smrt ni mislila Minka. Njeno srce
 52 III |       sestra Cecilija niti trenila ni... ~Zakaj so bili tako resni
 53 III |          mali plamen, umiral je in ni mogel umreti. ~Rezika je
 54 III |           Minki se je roka tresla, ni mogla držati kozarca, voda
 55 III |       postelji, zehalo se ji je in ni se ji hotelo vstati. ~Minka
 56 III |           bi rada vode?" ~Minka se ni genila. Rezika se je doteknila
 57 III |            rok, njenih lic; nič se ni zgenilo. Lica so bila hladna,
 58 IV  |            bilo strah; tudi pel še ni nič. ~"Babica je!" je menila
 59 IV  |               Kako pa se pozna, da ni babica?" je vprašala Malči. "
 60 IV  |       babica!" se je vdala Pavla. "Ni ga treba dražiti, zbolel
 61 IV  |         poškilil, nezaupen je bil; ni se bil še privadil vseh
 62 IV  |            zganil debeli palec, ki ni sodil k ostalim štirim.
 63 IV  |            se je le stresal ter se ni ozrl nikamor. ~"Ali te ni
 64 IV  |          ni ozrl nikamor. ~"Ali te ni sram, Hanzek?" mu je zaklicala
 65 IV  |            oboje hkrati, in nič ga ni bilo sram. ~Polagoma je
 66 IV  |            je razum. Uvidel je, da ni veliko nevarnosti na svetu.
 67 IV  |           Nič tujega, neznanega se ni prikazalo, nič nenavadnega
 68 IV  |      prikazalo, nič nenavadnega se ni zgenilo v sobi. Zafrfotal
 69 IV  |           privadil sobe, dvomov se ni otresel in tudi strahu ne.
 70 IV  |      nizdol. Mirno je bilo, nič se ni prikazalo. ~Lotevala se
 71 IV  |             Ali on je bil pameten, ni šel koj iz kletke, dasi
 72 IV  |         bilo vse kakor zmerom, nič ni ostalo v sobi od tistega
 73 IV  |           tako vesel je bil, kadar ni bilo tistega življenja v
 74 IV  |         roko odpirati vratca; toda ni jih odprlo. Stisnil se je
 75 IV  |          čutile, kar je čutil sam. Ni se ga smela dotekniti tuja
 76 IV  |           bi ga. Niti sladkorja mu ni smela podariti tuja roka.
 77 IV  |          je razjezila Lojzka, sama ni vedela zakaj. Ali kanarček
 78 IV  |           bila v sobi ta strahota, ni pozobal kanarček niti zrnca.
 79 IV  |        kanarček niti zrnca. Rezika ni pustila, da bi stopil oče
 80 IV  |          pride in v kakšni podobi, ni znano nikomur. Skrivajo
 81 IV  |             pomislil je malo, toda ni se mogel domisliti. Poskočil
 82 IV  |            je naš kanarček, takega ni nikjer in ga nikoli ni bilo!" ~
 83 IV  |      takega ni nikjer in ga nikoli ni bilo!" ~Na duri pa je trkalo
 84 IV  |           vse življenje tam zunaj. Ni bilo še potrkalo in že je
 85 IV  |          so bile njene oči, matere ni bilo. In tedaj so se odprle
 86 IV  |           sobi. ~"Kje je Katica?" ~Ni je videl, bila je poleg
 87 IV  |          vidim! Kaj gledaš, ali ti ni prav?" ~Katica je gledala,
 88 IV  |      obrazi so strmeli vanj, glasu ni bilo od nikoder. In zasmejal
 89 IV  |         umirajoč vrabec na dlani. ~Ni mu bilo več prijetno, žal
 90 IV  |           je v srcu in zapelo, sam ni vedel, kako se je zgodilo.
 91 IV  |    kanarčka, kanarčka nikar!" Toda ni se zgenila in glasu ni bilo
 92 IV  |        Toda ni se zgenila in glasu ni bilo iz grla... ~Ali vratca
 93 IV  |       osmukala drevje zunaj; sonce ni gorelo več, sijalo je kakor
 94 IV  |       svetlim ledom. ~Ali tu notri ni bilo zime, ne mraza, ne
 95 IV  |        Vrabec! Vrabec!" ~Vrabec se ni zmenil za nikogar. Zelo
 96 IV  |          je še bil, niti zobati še ni mogel in treba bi ga bilo
 97 IV  |           bil in grd; repa še imel ni, perje mu je viselo navzdol,
 98 IV  |          je bil zelo širok, oči se ni videlo. Poskakoval je, kakor
 99 IV  |         Anarhist!"  In anarhist se ni udomačil, ni maral lepe,
100 IV  |           anarhist se ni udomačil, ni maral lepe, bele, zakurjene
101 IV  |      zakurjene sobe. Tudi ljubezni ni maral. Hotele so ga pitati.
102 IV  |         posteljo, da bi ga ogrela. Ni maral jesti in tudi ogreti
103 IV  |            jesti in tudi ogreti se ni maral. Komaj se je Malči
104 IV  |         razžaljena je bila, ker se ni zmenil zanjo in ker ni maral
105 IV  |          se ni zmenil zanjo in ker ni maral njene ljubezni. ~"
106 IV  |            grdo žival? Če mu tukaj ni povšeči, pa naj bi bil zmrznil!" ~
107 IV  |          bile, ali sestra Cecilija ni hotela. ~"Si že poišče drobtin
108 IV  |           poišče drobtin pod mizo; ni treba, da bi zmrznil." Prišel
109 IV  |           niti roba nizke postelje ni dosegel. Tekal je pred oknom,
110 IV  |        poskočil je tam, ali nikjer ni bilo nižje. ~Reziki se je
111 IV  |           dalje po polici. Nič več ni vedel, da ga je bilo sunilo
112 IV  |          padal. ~"Skoči ven, če ti ni povšeči pri nas! Skoči,
113 IV  |              Gledale so, nobena se ni genila. Ali vrabec se je
114 IV  |          glavo kakor na noge. Toda ni se utrudil, tako dobro je
115 IV  |            kjer je drevje. Ves čas ni bilo glasu iz njega, nikogar
116 IV  |            glasu iz njega, nikogar ni bilo, da bi govoril z njim,
117 IV  |           poskočil -- ali glej, že ni bilo ničesar več, niti okna
118 IV  |           je padati, tudi cepetalo ni več, anarhist se je bil
119 IV  |        skril, Bog vedi kam. Nič se ni več zgenilo, zaspale so... ~
120 IV  |     poginil; ne žalosti ne spomina ni bilo po njem. ~
121 V   |       domačega, veselega sonca, ki ni tako ošabno in gosposko
122 V   |        Težko ji je ležalo na srcu, ni ji bilo do spanja. Vzglavje
123 V   |       drugačni kakor podnevi; zdaj ni bilo na njih nič veselja,
124 V   |       tista pravljica. Tina se pač ni spominjala, samo čutila
125 V   |           pravkar jasno pred sabo, ni bilo nikjer več, spustilo
126 V   |          drsala bolna noga, nič je ni bolelo, mrtva je bila in
127 V   |           lahka, kakor kos obleke. Ni prosila in tudi jokala ni;
128 V   |          Ni prosila in tudi jokala ni; ovladalo jo je naposled
129 V   |     čudomirno. Ko se je vzdramila, ni stopila nikoli več; iz rane
130 V   |       veliko temno predmestje. Tam ni bilo prijaznih obrazov,
131 V   |            bilo prijaznih obrazov, ni bilo veselih oči; črno je
132 V   |           prosila kruha, toda bilo ni nikogar. Tako se je zmračilo,
133 V   |           že razločevala besede in ni si upala odpreti oči. Prišli
134 V   |          jo je in vse je izginilo, ni bilo več ne dvorišča ne
135 V   |          ne tujih obrazov, ničesar ni bilo... ~Tudi to je bil
136 V   |         misli so prihajale, spanja ni bilo...  Dolgo že ni bilo
137 V   |        spanja ni bilo...  Dolgo že ni bilo spanja, nič lepih sanj;
138 V   |          žalostno, želelo si je in ni vedelo kam. Tesen ji je
139 V   |       tesen kakor rakev. Nikoli se ni ozrla na tablico, ki je
140 V   |         Zgodilo se je neko noč, da ni mogla spati in tedaj je
141 V   |           je gledala v noč, dokler ni legla kakor v omotici in
142 V   |        razpokane. Postala je in si ni upala prašati in je šla
143 V   |     travnika, švignila je in sledu ni bilo več po nji. ~Spoznala
144 V   |            še kdaj sočutje. "Če ti ni povšeči, pa pojdi; pojdi
145 V   |      pogini!" ~... Ali anarhist se ni zmenil; butalo je ob okno
146 V   |            okno neprestano... ~Kaj ni drugega življenja zunaj,
147 V   |   življenja zunaj, življenja, kjer ni visokih, ozkih stopnic,
148 V   |           je tisto življenje, kjer ni ne visokih, ozkih stopnic,
149 V   |             Tudi govorila nista in ni se zgenila roka, ki je ležala
150 V   |         smejale malokdaj. Govorila ni veliko, njen glas je bil
151 V   |            in žalostna je bila, če ni prišel. Kadar je bil dan
152 V   |           domisli bolnikov. Nikoli ni prišel sam, ali spoznala
153 V   |        prašal pozneje. Nič drugega ni govoril, ozrl se je in je
154 V   |         napeto obleko... Takrat še ni ozrl na Tino, ni je niti
155 V   |         Takrat še ni ozrl na Tino, ni je niti pozdravil, čudna
156 V   |           je zunaj življenje, kjer ni tistih visokih ozkih stopnic,
157 V   |      Zgodaj se je znočilo, ves dan ni bilo zasijalo sonce, žalosten
158 V   |           kakor v spanju, duša jih ni slišala in ne razumela.
159 V   |          na nebesa; ali Mati božja ni imela milostipolnega obraza,
160 V   |           je tudi Kristus; nič več ni imel trnjeve krone na glavi,
161 V   |           glavi, tudi krvavih solz ni bilo na licih; gladek in
162 V   |             tam je življenje, kjer ni ne tistih strašnih stopnic,
163 V   |         pozabile so nanjo. Tina se ni vrnila več; ali ko je ležal
164 VI  |       očetu tako mrzlo v obraz, da ni vprašal dalje in se je kmalu
165 VI  |            skomizgnila z rameni in ni odgovorila. "Čudna bolnišnica!"
166 VI  |            odgovorila Lojzka in se ni več ozrla na mater. Dama
167 VI  |            Lojzka je vedela, zakaj ni hotela domov. Ko so se zaprle
168 VI  |            nog oškropljena. Lojzka ni razumela od začetka in je
169 VI  |           in s strahom tuj gospod. Ni bil zmerom isti; prihajal
170 VI  |         otrok bi morda..." ~Lojzka ni razumela, nagnil se je bil
171 VI  |           lica, sram jo je bilo in ni vedela zakaj, zakrila si
172 VI  |            bi se prestrašil -- ali ni je videl, smejal se je in
173 VI  |          sta prihajala, ali Lojzka ni hotela z njima; če bi jo
174 VI  |           vse med tovarišice, sama ni okusila ničesar... ~Zaničljivo
175 VI  |        Lojzka se je komaj ozrla in ni odgovorila. Ali Brigita
176 VI  |         vabila... Ali Brigitin dom ni bil lep. Tam nekje je bil
177 VI  |          bila krepka in lepa žena; ni delala veliko; sedela je
178 VI  |         pijan, nato je legel, toda ni zaspal, ker je videla Brigita,
179 VI  |          in prišel je oče. Mati se ni zgenila, ozrla se je komaj
180 VI  |            se branil. Toda mati ga ni udarila, samo pokazala je
181 VI  |         čez nekaj tednov, očeta pa ni bilo nikoli več.  Ti spomini
182 VI  |        Stala je in se je čudila in ni rekla drugega kakor: "No!
183 VI  |            sunil v drugo sobo, nič ni govoril in še duri ni zaprl
184 VI  |          nič ni govoril in še duri ni zaprl za sabo. Ko se je
185 VI  |            sobe s sklonjeno glavo, ni se nič ozrl in je šel spat.
186 VI  |            je na onega človeka, ki ni veroval, da je Mati božja
187 VI  |            so ga klicale. On pa se ni več ozrl in ni prišel nikoli
188 VI  |            On pa se ni več ozrl in ni prišel nikoli več. ~Vzbudila
189 VI  |               Želela je Brigita in ni vedela česa -- tam zunaj
190 VI  |       zimskih nočeh... ~Tudi Malči ni hotela domov. Prišla je
191 VI  |         licih... Daleč je bilo to, ni bil več dom; strah bi jo
192 VI  |       robec okoli čela. Ali takrat ni bilo nikoli solze iz njenih
193 VI  |      razpaljenih ustnicah... Malči ni mogla zaspati, ker jo je
194 VI  |       mladi gospod pa je šel in se ni vrnil več. Mati je jokala,
195 VI  |            da bo pisal; ali nikoli ni pisal in tudi vrnil se ni.
196 VI  |          ni pisal in tudi vrnil se ni. Prvo noč po njegovem slovesu
197 VI  |       tekle tiho, niti zavzdihnila ni. Ali nenadoma je zajokala
198 VI  |             nikoli več!" -- In res ni prišel. Mati se je žalostila,
199 VI  |          ji zdaj siveli in tudi se ni več lepo oblačila; vse je
200 VI  |       svilenimi trakovi. ~Malči si ni želela domov, samo v njenem
201 VI  |           še dom, v njenem srcu ga ni bilo več. Trpljenje je tam
202 VII |          sprejemal vse, na nikogar ni pozabil, ki se mu je približal,
203 VII |       Človek svojo veličastno pot. Ni ga bilo tisto noč ubogega
204 VII | razgovarjale s šepetajočim glasom. Ni se zasmejalo, tudi prešerna
205 VII |            tudi prešerna beseda se ni oglasila, zato ker so bili
206 VII |          in domače, nič skrivnosti ni bilo in nič nedosegljive
207 VII |            tem kruhu..." ~Doma pač ni jaslic, tudi drevesca ne,
208 VII |            stisnili v kot, nič jih ni strah, o Božiču kramljajo
209 VII |            mirno na postelji in se ni zgenila. Tedaj so se odprle
210 VII |        gledale plašne oči. Nič več ni bilo gub na licih, na čelu,
211 VII |          se je smehljala, kakor se ni smehljala prej nikoli. "
212 VII |           se je in je zavzdihnila; ni mogla vstati, zableščalo
213 VII |         angela tisto noč in nič se ni začudila. Komaj toliko so
214 VII |             Tako tiho je hodil, da ni bilo čuti koraka. In ko
215 VII |           po kosilu. Nikoli še jih ni bilo toliko in vsi so bili
216 VII |           mu je bil hripav in tih, ni mogel iz grla. Katica se
217 VII |            odgovorila Lojzka in se ni brigala več ne za damo,
218 VII |          za gospoda, niti ozrla se ni nanja. Stala sta; dolgčas
219 VII |      stresla. Umaknila bi se in se ni upala. Ko so odšli, je pohitela
220 VIII|            glavo, molčala je in se ni branila. Imela je takrat
221 VIII|         njo pa je bila tema -- nič ni bilo, izginil je svet; umrla
222 VIII|            je... Tudi tisti dan ji ni bil jasen v spominu, nikoli
223 VIII|            jasen v spominu, nikoli ni mislila nanj... Bila je
224 VIII|           ki se ga je Tončka bala, ni vedela zakaj. "Gospod svétnik"
225 VIII|        zdaj še pri miru..." Nikoli ni bil oče tako strašen kakor
226 VIII|         prosili zastonj. ~Zanjo se ni brigal nič, božal jo je
227 VIII|         sobah, kakor sen, nihče se ni zmenil zanjo, kakor po gozdu
228 VIII|      odprle in zaprle... Drugi dan ni bilo služkinje več v hiši. ~
229 VIII|     poljubovala Tončko, ali Tončka ni marala teh poljubov; materine
230 VIII|         kmalu prijateljici. Lucija ni govorila toliko kakor mati,
231 VIII|        kakor mati, tudi smejala se ni tako šumno; njen glas je
232 VIII|         rame, na lica, na ustnice. Ni govorila kakor govore otroci,
233 VIII|     prejšnji prijateljici, Mariji. Ni ji povedala, kam so se preselili,
234 VIII|     zastudila. Ogibala se je je in ni marala biti več sama z njo.
235 VIII|         časih k prijateljici, dasi ni marala njenih objemov; bila
236 VIII|           je mislila Bog vedi kam, ni se nič brigala, kaj je delala
237 VIII|     poznala tisto Mimico, ali reči ni hotela, da ne hodi z njo,
238 VIII|      drobčkeno roko!" In Lucija je ni udarila nikoli več... Tako
239 VIII|       nekako nemirno, razmišljeno, ni povedala stvari do konca,
240 VIII|            skrivnostnega, česar se ni hotela dotekniti; tudi ne
241 VIII|   dotekniti; tudi ne zvečer, kadar ni bilo več luči in se je ovijala
242 VIII|           bolj vroča in divja. Nič ni pripovedovala več, vsa gorela
243 VIII|             kadar sta bili sami in ni izpregovorila besede. Poleti
244 VIII|         Zasmej se, Tončka!" Tončka ni hotela, ali zasmejala se
245 VIII|          in trepetajoči, dokler se ni mračilo zunaj. Tisti večer
246 VIII|      Lucija se je vsa prestrašila, ni mogla izpregovoriti besede,
247 VIII|          zasmej se!" Ali Lucija se ni zasmejala. "Tega si se naučila
248 VIII|      trenotka se je bala Lucije in ni ji bilo več prijetno v njenem
249 VIII|           Tončko zelo hladno in se ni več veliko brigala zanjo.
250 VIII|           mislila Tončka in nič ji ni bilo žal. ~Tako je ostala
251 VIII|         oče se je ozrl nanjo in je ni videl, ni se zmenil zanjo.
252 VIII|         ozrl nanjo in je ni videl, ni se zmenil zanjo. Tončka
253 VIII|            zmenil zanjo. Tončka ga ni ljubila; zdel se ji je čudovelik
254 VIII|          poslovno in takrat Tončka ni slišala ničesar, kakor da
255 VIII|       ženska vsa prestrašila, dasi ni bilo glasu. Oče se je smejal
256 VIII|        delaš tukaj? Spravi se!" -- Ni bilo še dolgo po poroki,
257 VIII|            veselja in življenja pa ni bilo več v hiši. Oče in
258 VIII|          sta živela zase in Tončka ni slišala skoro nikoli več,
259 VIII|         denar... Pet mesecev ga že ni bilo pri meni, nisem ne
260 VIII|         pogostokrat, tudi če očeta ni bilo doma. Posadil si je
261 VIII|           pritisnil k sebi; Tončka ni mogla ne prositi in ne klicati;
262 VIII|          so jo dušile in od strahu ni mogla geniti. Jecljal je
263 VIII|          dan za dnem, in Tončka se ni mogla braniti, ni si upala
264 VIII|        Tončka se ni mogla braniti, ni si upala klicati. Bil je
265 VIII|       hripavo, in je šla... Tončka ni razumela, živela je kakor
266 VIII|             Nagnila je glavo in se ni branila, ko je začula gladki
267 IX  |        takrat še mlada in otročja. Ni bila samo zima vmes, dolgo
268 IX  |         droben, toda nič otroškega ni bilo več na njem. V očeh
269 IX  |           bilo več na njem. V očeh ni bilo več nemira, plahosti;
270 IX  |           in smešno, tako da Malči ni poslušala pazljivo in se
271 IX  |        roko. Nato jo je izpustila, ni se zavedla več ne sočutja,
272 IX  |           dolgi kremplji tiča; lic ni bilo več, ustnice so bile
273 IX  |          Mati je jokala, ali Malči ni bila žalostna in tudi trpela
274 IX  |            žalostna in tudi trpela ni. Kaj je bilo trpljenje?
275 IX  |    okrenila na postelji, toda sama ni slišala svojega vzdiha in
276 IX  |           vzdiha in tudi čutila ga ni. Okusila je trpljenje poslednjikrat,
277 IX  |            Zatisnila je nekoč oči; ni bila zaspana, samo gledati
278 IX  |        zaspana, samo gledati se ji ni hotelo. Prišla je mati;
279 IX  |       njene korake, toda trepalnic ni vzdignila. In ko je stopila
280 IX  |          matere? Govoriti pa se ji ni hotelo in sama ni vedela,
281 IX  |            se ji ni hotelo in sama ni vedela, kako se je zgodilo, --
282 IX  |           žeblji podkovane čevlje. Ni ga imela rada; dolg je bil
283 IX  |            sebi. Tako življenje -- ni življenje. Svetu je v nadlego
284 IX  |         vzburile te besede. Takrat ni vedela Malči, če se je bila
285 IX  |        bolj strašen, nego pozneje, ni bila še prijazna starka,
286 IX  |     poklicala. Žalostna je bila in ni razumela in tudi ne mislila,
287 IX  |             po Veliki noči..." Ali ni ga bilo, minil je Božič,
288 IX  |            čutila Malči, dokler se ni razcvetela njena duša kakor
289 IX  |       dimnikov -- mesto je bilo in ni ga več, pogreznilo se je.
290 IX  |             ki je sijalo tam doli? Ni ga več, samo upanje je bilo,
291 IX  |         času smo bile že zunaj, in ni bilo takega sonca kakor
292 IX  |            Na pot! Na pot! ~Nikoli ni mislila Malči, da ne pojde
293 IX  |         njimi, niti za trenotek je ni obšel strah. Tudi njena
294 IX  |           je sklonila, toda videla ni, da se je Malči prebudila.
295 IX  |    napraviti!" Toda glej, glava se ni vzdignila, niso se genile
296 IX  |    vzglavji; toda prazniške obleke ni bilo na postelji. Leži pač
297 IX  |        nanj neprestano, in zdaj je ni, ko je treba na pot... ~
298 IX  |            je bila trdna in silna; ni je bil obšel strah, samo
299 IX  |             samo čudila se je, ker ni bilo prazniške obleke na
300 IX  |         obleka je bila tako težka, ni le bilo mogoče vzdigniti...
301 IX  |           vzkriknila je, ali glasu ni bilo. Tedaj se je ozrla