Part

 1 I  |       temnem ozadju, je prežalo dvoje divjih obrazov. ~Šli sta
 2 I  |        bila velika, čisto bela. Dvoje oken je segalo od stropa
 3 I  |    Rezika, zakaj bilo jih je še dvoje; služila je vsem, nosila
 4 IV |         Rezikin oče. To je bilo dvoje silnih, težkih, črnih rok,
 5 IV |      silnih, težkih, črnih rok, dvoje lopat, ki sta bili ustvarjeni
 6 IV |        zdelo, kakor da se sveti dvoje svojeglavnih, upornih oči. ~
 7 V  |    težkimi, omahujočimi koraki, dvoje oči se je zasvetilo. "Kje
 8 V  |     mrtvašnice, je strmelo vanj dvoje velikih oči, polnih groze
 9 VI | neprestano, že so bile izdolble dvoje strug na licih... Daleč
10 VI |        bilo, minilo je že leto, dvoje let je minilo; zdrznila
11 VII|       je. Tedaj se je zasvetilo dvoje belih perotnic sredi sobe,
12 VII|     kladevce. A zdaj je prišla, dvoje belih zavojev v rokah, k