Part

  1 I   |      nevidni ljudje. Visoka okna so bila temno poslikana, ali če
  2 I   |           rože. ~Na drugi podobi je bila devica, oblečena v dolgo
  3 I   |          zagrinjalom. Pred oknom je bila nizka klopica; mati je pokleknila,
  4 I   |           stresla od groze. Lica so bila vsa razjedena, kazalo se
  5 I   |            se ozrle nanja. ~Soba je bila velika, čisto bela. Dvoje
  6 I   |      stanovanje." Mati je zajokala. Bila je že pri durih in se je
  7 I   |         rana na nogi; tudi žejna je bila, ali ni si upala prositi
  8 I   |            majhen glas, kakor da bi bila zaklicala prav nežna punčka
  9 I   |        majhen angel po sobi. ~To je bila Rezika, tretja Rezika, zakaj
 10 I   |          odprte. Večerna molitev je bila hitro pri kraju -- in kakor
 11 I   |       izlila juho v posodo, kjer je bila umazana umivalna voda. ~"
 12 I   |           štirinajst let. Krepka je bila, obraz ji je bil zdrav in
 13 I   |              brezizrazno. Tončka je bila slepa. ~"Kje si bila, Tončka?" ~"
 14 I   |             je bila slepa. ~"Kje si bila, Tončka?" ~"Ob oknu, sestra
 15 I   |           je smehljala, kakor da je bila doživela nekaj čudovitega,
 16 I   |            so ji bile oči in vsa je bila trudna; dan je bil nemiren
 17 I   |             je, zaječalo. ~Malči je bila sama, izgubila se je bila,
 18 I   |           bila sama, izgubila se je bila, sama kakor ponoči sredi
 19 I   |           je v očeh. Spomnila se je bila na malega brata, ki leži
 20 I   |           je zašumelo, Tončka se je bila vzdignila v postelji in
 21 II  |            se je časih ozrla, da bi bila Katica jedla. Mati je imela
 22 II  |         govorila z nikomer. Grda je bila v obraz, velik nos je imela,
 23 II  |           od postelj. ~Prva dama je bila starikava, suhotna, imela
 24 II  |     pridržanega smeha. Lojzka pa je bila resna in niti trenila ni. ~
 25 II  |     postelje ter so delile. Dama je bila vsa rdeča, razžarjena od
 26 II  |             videla Lojzko, ki se je bila pravkar spačila tam zadaj;
 27 II  |       štirinajst glasov. ~Prišla je bila velika, debela ženska, zelo
 28 II  |     Nasmehnila se je hudobno, ko je bila ugledala rdečenoso, črno
 29 II  |        Izpraševala je, ali Malči je bila razmišljena in je gledala
 30 II  |           nikomer, edina židovka je bila v sobi. Pomikala se je težko
 31 II  |       Lojzka od okna. Njena lica so bila polna, rdeča, ustnice so
 32 II  |     strašnem domu, ali Katica se je bila ozrla in je pogledala naravnost
 33 II  |        jesenske noči... ~Tina se je bila vzdignila, sedela je na
 34 II  |           obrazu sestre Cecilije je bila tiha senca, kakor spomin,
 35 II  |   sladko-resne, materinske. Tina je bila bleda, oči so gledale plaho
 36 III |            k maši zadušnici. Noč je bila še, ko so vstajale, luč
 37 III |     poskakovala na eni nogi; tla so bila raskava, zato ni mogla drsati;
 38 III |             sta hodili in zadnja je bila grbava Brigita, zelo majhna
 39 III |          klečanje, a oslona sama je bila tako nizka, da je videla
 40 III |             sredo kapelice, kjer je bila na visokem odru rakev, pregrnjena
 41 III |             bel križ, pod križem je bila mrtvaška lobanja. Ob odru
 42 III |            ni mogel umreti. Smrt je bila v sobi, vse so jo čutile,
 43 III |            vse so jo čutile, ali ni bila žalostna in nič strašna
 44 III |          žalostna in nič strašna ni bila; poznale so jo kakor Anastazijo,
 45 III |             več spominjala. Suha je bila, da so se videle kosti skozi
 46 III |         mene in komaj par tednov je bila šele pri nas. Bolna je bila
 47 III |         bila šele pri nas. Bolna je bila zelo in zmerom je molila...
 48 III |             je molila... in suha je bila, še bolj suha od mene, pa
 49 III |           kozarec vode. ~"Kakšna je bila Mati božja?" je vprašala
 50 III |            dolgem, sinjem plašču je bila, z zlatom obrobljenem in
 51 III |           milosti. In vsenaokoli je bila svetloba, kakor sonce..." ~"
 52 III |             pa je ležala Olga in je bila mrtva." ~Umolknila je in
 53 III | pripovedovala Tina,"tretja Ančka je bila in vse tri so umrle. Tebi
 54 III |           vse tri so umrle. Tebi je bila podobna, Malči, samo še
 55 III |              samo še bolj majhna je bila. Čisto droben obraz je imela
 56 III |        proti nebesom. Njena duša je bila... Stresem se in pokličem
 57 III |            bilo v sobi, Ančka pa je bila mrtva." ~Tončka je sedela
 58 III |            ob postelji; žalostna je bila, ker ni sijalo sonce. Doteknila
 59 III |       sijalo sonce. Doteknila se je bila stekla na oknu, ali steklo
 60 III |           prstom? Spredaj v vozu je bila rakev in vso pot je ropotala
 61 III |     Dvanajst jih je bilo, zadnja je bila Roza, ki se je zmerom smejala.
 62 III |           zvončkom. Vsa bolna je že bila in suha, komaj se je še
 63 III |         imela čisto zvite in vsa je bila polna ran. Zaspimo in tema
 64 III |             ran. Zaspimo in tema je bila... Takrat pa se prestrašim
 65 III |                 Mislila sem, da sem bila šele zaspala in da me kliče
 66 III |       mislili smo, da kleči, ker je bila trudna in da je tako zaspala.
 67 III |             da je tako zaspala. Ali bila je mrtva..." ~Hitro se je
 68 III |             smejale, samo Rezika je bila resna, ker ji je bilo v
 69 III |             je mislila Minka, ki je bila že zdavnaj pozabila nanj.
 70 III |            se je obesil! In kako je bila ona neumna, ko se je jokala!...
 71 III |             jokala!... Tudi mati je bila smešna; debela, okrogla,
 72 III |       smešen okrogel obraz in ko je bila tako debela? Uboga mati!
 73 III |         raztrgal? Neumna Francka je bila oni dan raztrgala tako knjigo
 74 III |            nam je dobro!... ~Noč je bila, vse so spale. ~Minka je
 75 III |            ob stol, kakor pijana je bila. "Vode, Rezika!" ~In Rezika
 76 III |             ji je bilo, ali bolj je bila radovednost nego strah.
 77 III |          nič se ni zgenilo. Lica so bila hladna, čelo je bilo trdo
 78 IV  |             ti pokažem!" ~Kletka je bila na mizi, Lojzka je odprla
 79 IV  |           koj iz kletke, dasi so mu bila vratca na stežaj odprta.
 80 IV  |            tuja roka. Grofica mu je bila prinesla nekoč sladkega
 81 IV  |          malo bi revskal, dokler bi bila tuja roka blizu, potem pa
 82 IV  |             raskavi glas. Dokler je bila v sobi ta strahota, ni pozobal
 83 IV  |            zunaj v svoji strahoti. ~Bila je žalostna nedelja, mrzel
 84 IV  |           je Katica?" ~Ni je videl, bila je poleg njega, na prvi
 85 IV  |         obrazom. Sestra Cecilija je bila prišla, stala je zraven
 86 IV  |            Katico po licih; roka je bila raskava in je smrdela. ~"
 87 IV  |           iz grla... ~Ali vratca so bila odprta, Bog je hotel in
 88 IV  |             odprta, Bog je hotel in bila so odprta. Kanarček je gledal
 89 IV  |     poslednjem trenotku -- že se je bila iztegnila silna črna roka --
 90 IV  |         hotele vzdigniti perotnice, bila je nezavedna, obupna moč.
 91 IV  |          padel na polico. Rezika je bila tam, bleda, trepetajoča. ~
 92 IV  |           potrkavala na okno. Že je bila osmukala drevje zunaj; sonce
 93 IV  |           nejevoljno; razžaljena je bila, ker se ni zmenil zanjo
 94 IV  |             je umikal, Lojzka pa je bila trudna. ~"Čemu pa nam je
 95 IV  |          zviti, sključeni, glava je bila vsa ranjena, komaj še se
 96 V   |            kakor starost: včeraj so bila lica gladka, zgrbljena so
 97 V   |             minila leta. ~Osorna je bila zunaj in nepriljudna; čemerno
 98 V   |            bilo leglo ivje, okna so bila zjutraj z rožami preprežena.
 99 V   |             in neprijazna starka je bila zima zunaj, starka skopa
100 V   |            molkom. ~Ali drugačna je bila v sobi; mamca je bila, ki
101 V   |            je bila v sobi; mamca je bila, ki sedi za pečjó in pripoveduje
102 V   |           mir. Topla in prijazna je bila svetloba, ki se je razlivala
103 V   |          Zunaj pa je bil mraz in je bila noč; življenje, zaničevano
104 V   |       nalahko stresla; zagrnjena so bila slabo in zimska noč je gledala
105 V   |         bilo vroče, vsa postelja je bila vroča in trda. Sedla je;
106 V   |            veselja. Tina, kakšna je bila tvoja mladost? Zazeblo jo
107 V   |        natanko po sobi; in kakor bi bila ta soba mrtvašnica in kakor
108 V   |           mrtvašnica in kakor da bi bila mrtvašnica njeno življenje...
109 V   |             je, zatonilo je; kar je bila videla še pravkar jasno
110 V   |         polne oči... ~Mrtvašnica je bila njeno življenje od prvega
111 V   |          nič je ni bolelo, mrtva je bila in lahka, kakor kos obleke.
112 V   |            iglami. Ali tista noč je bila lepa, izmed vseh noči najlepša.
113 V   |         vseh noči najlepša. Tina je bila lačna in bi prosila kruha,
114 V   |          postelji ob oknu; Malči je bila zavzdihnila v spanju in
115 V   |             ozrla na tablico, ki je bila nad posteljo in ki je bil
116 V   |            njegova... Da, prišla je bila starka, rožljala je z molkom,
117 V   |        sedela na postelji; zunaj je bila bela noč, žarki jasnega
118 V   |         Pogledala je na lica, ki so bila bolnordeča, na oči, ki so
119 V   |          mimo; tudi v njena lica je bila stopila tedaj nenavadna
120 V   |            njene oči -- nenadoma je bila švignila senca preko poletnega
121 V   |            več po nji. ~Spoznala je bila Tina, da je rakev njen dom.
122 V   |           je na podobo, kakor da bi bila naslikana tam na steni,
123 V   |            drevo in pod drevesom je bila klop. Fant in dekle sta
124 V   |      govoril je s Tino, kakor da bi bila sestra njegova in ko je
125 V   |         Mlad je bil in lep, bela so bila njegova lica, na visoko
126 V   |           mu stregla vdano in da bi bila njegova dekla za zmerom...
127 V   |         težkim srcem in žalostna je bila, če ni prišel. Kadar je
128 V   |            Tinini pogledi. In ko je bila noč, so sople težke njene
129 V   |            preko poljane in kjer je bila prej gola prst, je vzklilo
130 V   |      posijalo sonce in samo mimo je bila šla pomlad, pa je vse dozorelo
131 V   |             pozdravil, čudna luč je bila v njegovih očeh. Tina je
132 V   |       spanju. Ko se je vzbudila, je bila odeja na tleh, na tleh je
133 V   |             drobna kapljica krvi je bila na prsih, prav pod vratom... ~
134 V   |             sveto obhajilo. Tiha je bila in resna, v njenih mislih
135 V   |       prišla tista noč, kakor da bi bila od nekdaj že natanko določena;
136 V   |           se vrnile sanje. ~Tina je bila vztrepetala in tresla se
137 V   |            roka je tipala, komaj je bila toliko močna, da je mogla
138 V   |         zavedla. Neizmerna groza je bila v njenih očeh: še so naokoli
139 V   |     Cecilija in sestra Agata, ki je bila prišla iz sosednje sobe,
140 V   |             Zunaj je bil mraz in je bila noč; življenje, zaničevano
141 VI  |            je ležal v sobi. Lepa je bila soba, ali vsa oskrunjena,
142 VI  |        čisto kratko, kakor da bi mu bila slučajno zdrknila z ustnic,
143 VI  |         siloma iz umazanih prsi, je bila kakor ostuden pljunek; in
144 VI  |      ostuden pljunek; in obadva sta bila opljuvana, vsa od čela do
145 VI  |             razumela, njena lica so bila spet polna in rdeča, ali
146 VI  |         Kadar so prišli gostje, sta bila oče in mati čisto drugačna,
147 VI  |    smehljala cukreno. Obadva pa sta bila bolj gnusna, kakor takrat,
148 VI  |           vina na mizo. Oblečena je bila v lahko, svetlo domačo haljo,
149 VI  |         bile gole, tudi na prsih je bila halja odprta in videla se
150 VI  |           njegovem naročju, noga je bila gola do nad kolena. V obraz
151 VI  |           do nad kolena. V obraz je bila zardela, mokre so bile oči.
152 VI  |             proti grlu, kakor da bi bila popila gnusno tekočino.
153 VI  |          služkinja je ostala, ki je bila grda in čemerna. In tedaj
154 VI  |           rumena, zgrbljena lica je bila šinila kaplja krvi. Objel
155 VI  |            In punčka je pila, že so bila rdeča njena lica, prej tako
156 VI  |            tista kaplja krvi, ki je bila šinila vanje. Suha so bila
157 VI  |          bila šinila vanje. Suha so bila zdaj, sivorumena in oči
158 VI  |             tresla se je, odprla je bila čisto oči, zato da bi jo
159 VI  |            vrvico: videla je, da je bila uboga srajčka vsa umazana
160 VI  |          odgovorila. Ali Brigita bi bila šla s tako bogatim gospodom,
161 VI  |             umrl. Brigitina mati je bila krepka in lepa žena; ni
162 VI  |             poljubovali, in mati je bila vesela, vsa rdeča je bila
163 VI  |           bila vesela, vsa rdeča je bila v obraz in se je smejala
164 VI  |            smejala na glas, roke je bila položila pod glavo in visoko
165 VI  |             neokretna ženska, ki je bila zmerom umazana in nemarno
166 VI  |          bluzo na prsih, tako da je bila hipoma vsa razgaljena. Stala
167 VI  |           kuhinjo... Ob nedeljah je bila Brigita sama doma, vsi drugi
168 VI  |            samoten mrak. Brigita je bila žalostna; mislila je na
169 VI  |             bil njen obraz, grda je bila in grbava, kakor starka,
170 VI  |     šepetanje dolgo v noč. Malči je bila omamljena od vina, od čaja,
171 VI  |             bile njene oči, lica so bila čudno pegasta; spremila
172 VII |             brezkončna procesija je bila. Vsi tisti, ki jih je bilo
173 VII |           tudi velika zvezda, ki je bila nad betlehemskim hlevom. ~
174 VII |            na polnočnico in srca so bila polna svetega pričakovanja.
175 VII |      postelje na odeji, ena roka je bila pod glavo, druga na životu.
176 VII |           šel angel mimo. Srečna je bila in se je smehljala; če bi
177 VII |        spomladanska mesečina, se je bila razlila po sobi; vsa soba
178 VII |        razlila po sobi; vsa soba je bila polna angelov in zadaj na
179 VII |            jasnilo od daleč: tam je bila luč in Kristus je bil tam,
180 VII |    odgovorila Katica. ~In v sobi je bila tema, komaj se je svetlikalo
181 VII |           na koridorju, daleč je že bila procesija, samo iz daljave
182 VII |             Izveličarju... ~Tema je bila v sobi; svetlikalo se je
183 VII |       Katica in v temi, zato ker je bila žalostna ves večer. Jutri
184 VII |            čisto telesno... Mati je bila trudna, zakaj begala je
185 VII |          dolgo življenje. Trudna je bila, legla je in je zaspala;
186 VII |             vedeli zakaj -- tema je bila v izbi in mraz je bilo,
187 VII |             V dolgo volneno ruto je bila zavita, upognjena je bila
188 VII |           bila zavita, upognjena je bila in plašna kakor zmerom.
189 VII |             rdečo rožo, kakor da bi bila pravkar vzcvetela iz tenkih
190 VII |         zimski svetlobi. In soba je bila polna glasnega veselja in
191 VII |             ubog in uklenjen, ko je bila ona zdrava in svobodna.
192 VII |        zdrava in svobodna. Kakor je bila drobna in majhna, da je
193 VII |           hišo... Samo za hip se je bila zavedla Malči pol žalostne,
194 VII |             nasmehom. Elegantna sta bila, gospod in gospa, v bogate
195 VII |          prašala dama in lica so ji bila zardela. "Darove delim!"
196 VII |         sijalo iz oči. Občutila sta bila polzavedno, da sta oskrunjena
197 VII |      zaduhle doline življenja se je bila napotila dolga procesija.
198 VIII|                         VIII  Že so bila okna odprta, kadar je sijalo
199 VIII|             Pred poldrugim letom je bila prišla in takrat je bila
200 VIII|            bila prišla in takrat je bila slabotna in bolna. ~"Boljše
201 VIII|             ihtenje. Pred njo pa je bila tema -- nič ni bilo, izginil
202 VIII|           nikoli ni mislila nanj... Bila je svetloba nekoč, v polpozabljeni
203 VIII|         življenje in dom. Prišla je bila iz sončnih krajev v dolino,
204 VIII|           prišla v goste. Marija je bila starejša, imela je že dvajset
205 VIII|            se je naveličala, ker je bila Marija tako divja in grda.
206 VIII|             rumeno in Luciji, ki je bila vsa bleščeče bela, se je
207 VIII|           ni marala njenih objemov; bila je lena in mirna v njenih
208 VIII|         Zdelo se ji je, kakor da je bila stopila še za stopnico dol,
209 VIII|       ustnice. Pri obedu, kadar sta bila oče in mati poleg, se je
210 VIII|             Tončka je čutila, da je bila Lucijina ljubezen zmerom
211 VIII|             pred njo; oblekla se je bila koketno, da so vabili iz
212 VIII|            je Marija. Ali Lucija je bila brezobzirna. "Saj imaš drugih
213 VIII|            novo prijateljico, ki je bila bolj vesela, bolj gibka
214 VIII|          skoro nikoli več, da bi se bila razgovarjala prijazno. Kadar
215 VIII|     razgovarjala prijazno. Kadar je bila mati sama, je hodila s težkimi
216 VIII|           po licih; njegova roka je bila gladka in mrzla kakor riba. "
217 VIII|           brez žalosti in vesela je bila, ko je drdral voz po kamenitem
218 VIII|         drdral neprestano, dolga je bila pot in daleč je bil že dom
219 VIII|             In ne spodobi se, da bi bila v bolnišnici! Damo ti učitelja
220 IX  |        kakor še nikoli. Vsa soba je bila polna sonca, vsa srca so
221 IX  |         polna sonca, vsa srca so ga bila polna. In upanje, prej tako
222 IX  |             še mlada in otročja. Ni bila samo zima vmes, dolgo življenje
223 IX  |            in od dolgega ležanja so bila ranjena tudi ledja. Nato
224 IX  |             je jokala, ali Malči ni bila žalostna in tudi trpela
225 IX  |          Zatisnila je nekoč oči; ni bila zaspana, samo gledati se
226 IX  |          mislila nanjo. Kmalu ko je bila prišla, jo je ugledala in
227 IX  |            na sosedo. Da, v sobi je bila, stara spoštljiva mamca,
228 IX  |            tudi ljubile niso. Tu je bila, kakor miza sredi sobe,
229 IX  |        Malči; bilo je pozimi, ko so bila njena lica še polna in ko
230 IX  |          sestra Cecilija in mati je bila vsa vesela, zato ker je
231 IX  |             vsa vesela, zato ker je bila kaplja krvi v Malčinih licih.
232 IX  |           ni vedela Malči, če se je bila vzburila od strahu ali od
233 IX  |           strašen, nego pozneje, ni bila še prijazna starka, ki se
234 IX  |           prijazna starka, ki se je bila udomačila v sobi -- ali
235 IX  |           je poklicala. Žalostna je bila in ni razumela in tudi ne
236 IX  |             nasmehnila... ~Zunaj je bila pomlad, lepa kakor še nikoli.
237 IX  |           trdno vero... ~In vera je bila zmerom nemirnejša, nestrpnejša,
238 IX  |           se užigajo... ~V srcih je bila trdna vera, ki je čakala
239 IX  |           strah. Tudi njena vera je bila trdna, vera v drug svet
240 IX  |           nasmehnila; njena vera je bila trdna in silna; ni je bil
241 IX  |       prišla je mati. Samo senca je bila zraven postelje, ali Malči
242 IX  |       zraven postelje, ali Malči bi bila spoznala mater, tudi če
243 IX  |             ali prazniška obleka je bila tako težka, ni le bilo mogoče