Part

  1 I   |     križanega Kristusa, ki še ni bil nagnil glave in je gledal
  2 I   |        materi. Na prvi podobi je bil naslikan sveti Štefan; nag
  3 I   |    naslikan sveti Štefan; nag je bil do pasu in je klečal, glavo
  4 I   |         belih rokah; in obraz je bil tako miren, le ustnice kakor
  5 I   |        haljo. Tudi njen obraz je bil čudovito miren. V rokah
  6 I   |          laseh in še bolj bel je bil njen obraz. Oči so bile
  7 I   |       Glava je klonila, obraz je bil kakor iz mramorja, tudi
  8 I   |         ki so lili na zemljo, je bil obraz Matere božje. Malči
  9 I   |        teme in čisto pred njo je bil milostipolni obraz... ~Vstali
 10 I   |       mraz ji je bilo; hodnik je bil neizmerno dolg, temán in
 11 I   |    zastori, prijeten polumrak je bil v sobi. Ob stenah postelja
 12 I   |      vlažne oči, ali obraz ji je bil miren in ni se ozrla na
 13 I   |         materinega obraza, ki je bil gorak in ves moker. Videla
 14 I   |         prej ni videla; širok je bil, rdeč in spačen od joka,
 15 I   |     tenčkena postavica; obraz je bil droben, majhne črne oči
 16 I   |         zakrivali čelo, nosek je bil malo privihan. ~"No, pusti
 17 I   |         in na desno, život pa je bil miren, malo sključen --
 18 I   | neokretni Francki. Njen obraz je bil samo tedaj prepaden in bled,
 19 I   |      Krepka je bila, obraz ji je bil zdrav in rdeč, nekoliko
 20 I   |          glej!" ~Obraz Lojzke je bil hipoma resen; pogledala
 21 I   |        je slačila; samo strah je bil, smejala se je sama in vse
 22 I   |        oknu uro za uro, kadar je bil lep večer in je gledala
 23 I   |       vsa je bila trudna; dan je bil nemiren in dolg, kakor takrat,
 24 I   |          nad črnimi strehami, je bil ves bel in bleščeč od gosto
 25 II  |          proti sobi, obraz ji je bil svetel in rdeč, kakor da
 26 II  |    šestimi leti; ves život ji je bil z ranami pokrit in iz ran
 27 II  |   mežikala je in ves obraz ji je bil napet od pridržanega smeha.
 28 II  |      smehljaj sestre Cecilije je bil Malči pogodi. ~"Premisli,
 29 II  |     obraz rdečenose dame, trd je bil in jezen, tenke ustnice
 30 II  |           bonbonov; velik kup je bil na mizi. ~"Sestra Cecilija,
 31 II  |       odraslih ljudeh;, obraz ni bil lep, ustnice so bile hrastave
 32 II  |         tujih ljudeh. ~Edvard je bil mlad fant, obraz mu je bil
 33 II  |       bil mlad fant, obraz mu je bil čisto ženski, mehak, nežen,
 34 II  |         se vrnili... In zunaj je bil lep jesenski dan, nebo se
 35 II  |        črne od dela. Obraz mu je bil zelo bled in upal, oči so
 36 II  |          bilo, -- kakor da bi se bil nasmehnil siv kamen. ~"Kako
 37 II  |        se je oče smejal. Tako je bil ubog in majhen in truden,
 38 II  |              Izraz njenih oči je bil miren in razumen; drobni,
 39 II  |       proti durim. Njen obraz je bil resen, ali debele živordeče
 40 II  |         obrobljene oči; obraz je bil bledejši, rdeče pege so
 41 II  |        Bog vedi odkod; globok je bil in truden, tuj... ~Tišina;
 42 III |           Vseh vernih duš dan je bil; vstale so zgodaj in so
 43 III |      zamolkli koraki. Polmrak je bil; samo daleč tam koncu koridorja
 44 III |          so ropotali. Koridor je bil dolg; Lojzka je sopla na
 45 III |    stropa je visel lestenec, ali bil je zavit v črno platno;,
 46 III |       trepetale zaspano, mrak je bil, po stropu, po vseh kotih
 47 III |     tresla od čudne groze. To je bil svet, poln strašnih, svetih
 48 III |        na kolenih. Mračen dan je bil zunaj, nebo je bilo umazano
 49 III |          je zgodilo, kakor da je bil nekdo zraven postelje in
 50 III |        ležal na postelji, ker je bil bolan, ženske so molile
 51 III |       izginilo in oni na tleh je bil mrtev..." ~Leglo jim je
 52 III |           zunaj je hodila, ko je bil dež in mraz, in ni mogla
 53 III |          papirja, štirinajsti je bil daljši. ~"Katera potegne
 54 III |      svojega očeta. Obesil se je bil ubogi oče! Tako majhen je
 55 III |        ubogi oče! Tako majhen je bil in sključen in smešen. Prijemal
 56 III |     takrat se je jokala. Kako je bil oče majhen in smešen in
 57 III |      majhen in smešen in kako je bil neumen, da se je obesil!
 58 III |        posegla po kozarcu, ki je bil do polovice poln ter ga
 59 III |         obraz. Ozek in koščen je bil kakor nož, oči so žarele,
 60 III |       bleščeče, kakor cekin, ali bil je Minkin obraz. In Minka
 61 III |         se je predramila, dan je bil skoro. Tina se je že oblačila,
 62 IV  |       kanarčka. Ves majhen je še bil in neumen in zmerom ga je
 63 IV  |       malo poškilil, nezaupen je bil; ni se bil še privadil vseh
 64 IV  |           nezaupen je bil; ni se bil še privadil vseh peterih
 65 IV  |          potem na zgorenji klin, bil je kakor nepočesan, ves
 66 IV  |          na steklo. Tam zunaj je bil tudi svet. In časih je priletelo
 67 IV  |     zletel je s police; zunaj je bil pač čuden svet, poln neznanih
 68 IV  |        veliko in črno. Ali on je bil pameten, ni šel koj iz kletke,
 69 IV  |     kanarček. Prav tako vesel je bil, kadar ni bilo tistega življenja
 70 IV  |    vedela zakaj. Ali kanarček bi bil jedel, toliko je bil pač
 71 IV  |          bi bil jedel, toliko je bil pač neumen. Malo bi se šopiril,
 72 IV  | Življenje je bilo zunaj, smeh je bil v sobi, bele postelje so
 73 IV  |  kanarček nekaj temnega, zato je bil časih otožen. Vse gorjé
 74 IV  |           mrzel in meglen dan je bil zunaj, prišlo je malo ljudi
 75 IV  |        bilo še potrkalo in že je bil v sobi njegov bolni dih.
 76 IV  |    širokopleč človek. Oblečen je bil slabo, ves je bil umazan
 77 IV  |     Oblečen je bil slabo, ves je bil umazan in raztrgan. Mraz
 78 IV  |         mokre nogavice. Obraz je bil zabuhel, poraščen, sivobled,
 79 IV  |          jaz nisem takšen! Ko bi bil vedel, bi vam bil vsem kaj
 80 IV  |          Ko bi bil vedel, bi vam bil vsem kaj prinesel. Vsem!
 81 IV  |  prijetno, žal mu je bilo, da je bil prišel. Toda rad bi se poslovil
 82 IV  |         nikogar. Zelo mlad je še bil, niti zobati še ni mogel
 83 IV  |      bilo pitati. Ves kuštrav je bil in grd; repa še imel ni,
 84 IV  |       premočen havelok. Kljun je bil zelo širok, oči se ni videlo.
 85 IV  |         cepet, cepet -- in že je bil pod posteljo. ~"Kje pa ste
 86 IV  |         je gledala nanj in ko je bil tako črn in potuhnjen v
 87 IV  |      tukaj ni povšeči, pa naj bi bil zmrznil!" ~Anarhist je iskal,
 88 IV  |          neprestano, kakor da bi bil s pestjo ob okno. ~"Pa skoči
 89 IV  |  cepetalo ni več, anarhist se je bil skril, Bog vedi kam. Nič
 90 IV  |      izvalil iz copata, skrit je bil globoko na dnu. ~Pahnila
 91 V   |      samo smejalo... Zunaj pa je bil mraz in je bila noč; življenje,
 92 V   |        sonce na stropu; veter je bil zunaj in okna so se časih
 93 V   |           okoli oči in ustnic je bil starikav, bolen izraz; posebno
 94 V   |         izraz; posebno oduren je bil obraz grbave Brigite, sivorumen,
 95 V   |          ljubeznivo... in tam je bil vrt... grede rdečih rož,
 96 V   |         je legla noč. mostovž je bil teman, samo ob oknu, ki
 97 V   |         bilo tam strašno, Bog je bil pač proklel tisto hišo in
 98 V   |   ničesar ni bilo... ~Tudi to je bil drug svet, drugo življenje
 99 V   |          vedelo kam. Tesen ji je bil dom:. dva metra dolg, meter
100 V   |       bila nad posteljo in ki je bil na nji zapisan dan, ko so
101 V   |             in glej, prehodil je bil neizmerno pot, ne da bi
102 V   |          neizmerno pot, ne da bi bil živel; oči so izpregledale
103 V   |         Malči je videla, kako je bil poginil anarhist; želel
104 V   |          postelji. Njen obraz je bil resen, kakor lep spomin
105 V   |          Velik in strašen čas je bil, ko je spoznala mrtvašnico,
106 V   |         že pol razvito; obraz je bil resen, malo preširok, oči
107 V   |          ni veliko, njen glas je bil globok in nelep. Jesensko
108 V   |      Pavle, židovke. Prijazen je bil, govoril je s Tino, kakor
109 V   |        obraz Tinine oči. Mlad je bil in lep, bela so bila njegova
110 V   |           če ni prišel. Kadar je bil dan lep in gorak, se je
111 V   |          na njegovih ustnicah je bil slučajen, brez življenja,
112 V   |        tako razmišljen, kakor je bil prišel, s svojimi starejšimi
113 V   |       njegov obraz in ves bel je bil, ustnice pa so bile rdeče,
114 V   |         je lepa ženska; obraz je bil poln svetlobe in veselja,
115 V   |   predpasnikom, po obrazu, ki je bil surov in kmečki, po nerodnih
116 V   |         vzdihnila je in vzdih je bil podoben siloma zadržanemu
117 V   |  zasijalo sonce, žalosten dan je bil, kakor poslednji dan grešnika,
118 V   |          licih; gladek in bel je bil njegov obraz, vesele so
119 V   |        in trpljenja... ~Zunaj je bil mraz in je bila noč; življenje,
120 VI  |         preko pleše; in obraz je bil rumen, ves zgrbljen. Smehljal
121 VI  |   strnile. ~Videla je dom, ki je bil lep, pač lepši od te velike
122 VI  |     misli in zlih besed. ~Oče je bil malokdaj doma, ali kadar
123 VI  |          ali kadar je prišel, je bil njegov obraz osoren, gledal
124 VI  |         s strahom tuj gospod. Ni bil zmerom isti; prihajal je
125 VI  |        ni razumela, nagnil se je bil materi k ušesu, ali mati
126 VI  |         predrznimi očmi, smeh je bil na njegovih ustnicah, v
127 VI  |          k steni, kakor da bi ji bil angel vrgel odejo preko
128 VI  |          se je kmalu, oče sam je bil šel ponjo. Takoj prvi dan,
129 VI  |         se vračala na dom, ki je bil do vrha oskrunjen in opljuvan,
130 VI  |    opljuvan, in baš zato, ker je bil oskrunjen. ~Zdravnik pa
131 VI  |       oskrunjen. ~Zdravnik pa je bil blag človek; ozrl se je
132 VI  |    vabila... Ali Brigitin dom ni bil lep. Tam nekje je bil v
133 VI  |         ni bil lep. Tam nekje je bil v predmestju, kjer so hiše,
134 VI  |          pijanega človeka, ki je bil ranjen z nožem. Petero moških
135 VI  |          in otroka, ali otrok je bil bolehav in je kmalu umrl.
136 VI  |       popoludne je spala. Oče je bil suh, bled in plašljiv, hodil
137 VI  |       ostal pri Brigiti, bled je bil in oči so se svetile čudno.
138 VI  |           velik in močan fant je bil, roke je imel črne. Prišel
139 VI  |         se je okrenil, ali ko je bil že pri durih, se je vrnil,
140 VI  |         zibal se je, kakor da bi bil pijan, stopil je k Francu
141 VI  |       prišel, nepokoj in hrup je bil pozno v noč... Franc se
142 VI  |         bolj. Živ in jasen pa je bil v njenem srcu tisti večer,
143 VI  |         življenje v njem; sam je bil doma in je sedel za mizo,
144 VI  |       hrepenenje in na obrazu je bil zapisan greh, govoril je
145 VI  |        so se je bale,; nečist je bil njen obraz, grda je bila
146 VI  |       prestrašila. Tako daleč je bil že dom in izgubljal se je
147 VI  |             Daleč je bilo to, ni bil več dom; strah bi jo bilo,
148 VI  |         oblečen človek; vesel je bil zmerom in glasan, pomlad
149 VI  |         dvigala meglena zora, je bil nasmeh na razpaljenih ustnicah...
150 VI  |         lahko posegla z roko, je bil belo pogrnjen pleten košek,
151 VI  |        obšla žalost. Obljubil je bil, da se povrne kmalu, in
152 VI  |  stransko ulico, Bog vedi kdo je bil... Lasjé so ji zdaj siveli
153 VI  |         samo v njenem spominu je bil še dom, v njenem srcu ga
154 VII |         iz zimske zemlje. ~To je bil dan, ko se je rodil Človek
155 VII |          vanj. Dar, ki jim ga je bil podelil, je bil vreden več,
156 VII |        jim ga je bil podelil, je bil vreden več, nego vsa oskrunjena
157 VII |         noge. Večni Človek mu je bil podelil večnost. Kadar so
158 VII |    dejala Tončka. Vesel pokoj je bil v sobi, svetil se je v očeh
159 VII |         je v zraku, prepregel je bil bele stene. In vse so čutile,
160 VII |         in obraz Matere božje je bil kakor obraz sestre Cecilije,
161 VII |        je bila luč in Kristus je bil tam, ki so mu šle naproti... ~
162 VII |        je zaspala; njen obraz je bil bel in miren, celo smehljale
163 VII |        zmerom. Ali njen obraz je bil čudobel in čudolepo so gledale
164 VII |    koraka. In ko je šel mimo, je bil njegov obraz kakor obraz
165 VII |           po svežem zraku, ki je bil zunaj in po tujih ljudeh.
166 VII |       nebogatih darov, ki jih je bil razpoložil ponoči angel
167 VII |    pomaranča je lagala, ki jo je bil kupil za denar siromaka,
168 VII |          je oče smilil. Bolan je bil in ubog in uklenjen, ko
169 VII |          Katičin oče. Strašen je bil njegov obraz, siv, razjeden
170 VII |     zgodilo se je..." Glas mu je bil hripav in tih, ni mogel
171 VII |          upanje... ~Sveti dan je bil, rodil se je Izveličar.
172 VIII|     hladnejši veter, zavisten je bil soncu in se je poigral hudomušno
173 VIII|        sestra Cecilija; mrzel je bil njen glas in slovesen, Tončka
174 VIII|   tistega časa, nejasno, drug je bil podoben drugemu; en sam
175 VIII|         drugemu; en sam obraz je bil drugačen, tako mehak in
176 VIII|    ugasnilo. Strah in nepokoj je bil v hiši, hodili so po sobi
177 VIII|             Tudi tisti dan ji ni bil jasen v spominu, nikoli
178 VIII|          sijalo sonce... ~Oče je bil imeniten človek; vsi, ki
179 VIII|      jecljaje, njegov glas pa je bil mrzel in trd. Ali pripetilo
180 VIII|      pripetilo se je tudi, da je bil prijazen, gladek in mehek,
181 VIII|      očetu in tisti "svétnik" je bil zmerom tako plah in proseč,
182 VIII|          ponižni hrbet... Oče je bil pač imeniten gospod, ki
183 VIII|        še pri miru..." Nikoli ni bil oče tako strašen kakor ob
184 VIII|          prsi. "Nehajte!" Oče je bil umolknil. Šumelo je, kakor
185 VIII|         tako šumno; njen glas je bil nekako zamolkel, toda nežen,
186 VIII|        je tresel njen glas in je bil tako plah. "Sama se sleci,
187 VIII|          prosila in njen glas je bil zmerom bolj boječ in neodločen: "
188 VIII|      prav tako plah in proseč je bil njih glas in zasmilila se
189 VIII|          za moža, pisarja, ki je bil pijanec. Oče se je smejal
190 VIII|         smejal in njegov smeh je bil trd in ostuden. Čutila je
191 VIII|       dekla... Vpričo mene se je bil polastil druge... smejal
192 VIII|       dejal, ali tudi glas mu je bil gladek, spolzek kakor riba.
193 VIII|         v naročje, ali Tončki je bil zoprn, streslo jo je, kadar
194 VIII|    braniti, ni si upala klicati. Bil je zmerom bolj strašen,
195 VIII|          s pestjó, zgrabil ga je bil pač trdo in težki koraki
196 VIII|          za sabo, kakor da bi se bil nečesa domislil. Še tisti
197 VIII|          je bila pot in daleč je bil že dom z vso temno in zaduhlo
198 VIII|         roke in vedela je, da je bil čist in ljubezniv obraz,
199 VIII|         so jo vabili... Daleč je bil dom. -- ~Nagnila je glavo
200 VIII|          Tončka, njen glas pa je bil kakor krik kanarčka, ki
201 VIII|       kakor krik kanarčka, ki je bil butil ob okno in padel na
202 IX  |      spremenil popolnoma; bel je bil kakor prej in droben, toda
203 IX  |          in zajokala je; zdaj je bil daleč tisti večer in vse,
204 IX  |        Ni ga imela rada; dolg je bil in suh, tudi obraz mu je
205 IX  |         in suh, tudi obraz mu je bil dolg in suh in nos je štrlel
206 IX  |          postelji in prijazen je bil njen obraz. Sedela je ponoči
207 IX  |      jokala... Ob tistem času je bil obraz smrti bolj tuj in
208 IX  |     naravnost proti cilju, ki je bil določen od nekdaj in ki
209 IX  |     pravljice poletni dom, ki je bil pod resničnim soncem, sredi
210 IX  |         zlata jabolka, srebrn je bil pesek na tihih stezah, kraljeviči
211 IX  |         odprle duri; njen nos je bil zelo čuden, osoljeni presti
212 IX  |       Cecilija, tenek glas se je bil vzdignil iz postelje. Nagnila
213 IX  |       bila trdna in silna; ni je bil obšel strah, samo čudila