Part

  1 I   |    vratarice, je gorela rdeča luč z dolgim, mirnim plamenom;
  2 I   |          pribito na steni razpelo z golim, vse krvavim telesom
  3 I   |         nagnil glave in je gledal z velikimi mirnimi očmi. Malči
  4 I   |      okoli vratu in ji je slonela z životom na prsih. Hodniki
  5 I   |         bilo zagrnjeno samo napol z belim zagrinjalom. Pred
  6 I   |          božja, v dolgem, sinjem, z zlatimi zvezdami posutem
  7 I   |           Postala je, ozrla se je z mirnim pogledom -- "Hvaljen
  8 I   |           tal, zagrnjeni sta bili z belimi zastori, prijeten
  9 I   |       debelega plešastega gospoda z rdečim ovratnikom in zlatim
 10 I   |         in kozarec vina, mešanega z vodo. ~"Pij in jej, Malči,
 11 I   |         Tista, ki jo je ogovorila z rezkim glasom, je sedela
 12 I   |         sedela na nizkem stolčku, z rokama se je opirala ob
 13 I   |         ne da bi se doteknila tal z bolnimi nogami, ki so tičale
 14 I   |            prijela se je za odejo z obema rokama in se je naslonila
 15 I   |         daj mi vode, ne morem tja z roko." ~Nekoliko se je vzdignila
 16 I   |           Lojzka in se je smejala z rdečimi, debelimi ustnicami,
 17 I   |          zibala se je s stolom in z vsem životom naprej in nazaj,
 18 I   |          na levo in opirala se je z eno nogo; tako je ropotala
 19 I   |           lep večer in je gledala z velikimi, brezizraznimi
 20 I   |        zaspite! Sveti angel varuh z vami!" ~Sestra Cecilija
 21 I   |          od gosto nasutih zvezd. ~Z obema rokama je tiščala
 22 I   |          je k postelji, tipala je z roko po blazini, po odeji,
 23 I   |      sijalo in Malči se je igrala z veliko rdečo žogo; lahko
 24 II  |         po sobi in da je pokimala z glavo. Stopila je k postelji,
 25 II  |    obrnila k steni in ni govorila z nikomer. Grda je bila v
 26 II  |         leti; ves život ji je bil z ranami pokrit in iz ran
 27 II  |             Edvard!" je zaklicala z mehkim, pojočim glasom. ~
 28 II  |          je zdrznila, oprla se je z rokama ob slonice in se
 29 II  |          in se je napol vzdignila z životom; temna rdečica se
 30 II  |           sunkoma, zazibala se je z vsem životom naprej in nazaj
 31 II  |         pri mizi, pogladila si je z roko lase, ki so ji bili
 32 II  |          pri durih ter se ozirala z zelo prijaznim, sladkim
 33 II  |        poklonila in je odgovorila z zelo ponižnim in nežnim
 34 II  |     lupila in rezala je pomaranče z gosposkimi kretnjami, lepo
 35 II  |          srajčki ter ga je pitala z majhno žličico. A pod podobo
 36 II  |           kolena in si je brisala z robcem potno čelo, obdrgnjeno
 37 II  |         jamah, v testu izkopanih. Z željnim, skoro prosečim
 38 II  |            Prišlo je troje žensk, z njimi je prišel mlad fant.
 39 II  |          je pozdravljala od daleč z veselimi očmi. ~Pavla je
 40 II  |       živela samotno, govorila ni z nikomer, edina židovka je
 41 II  |          po sobi. Klobuk je držal z obema rokama na hrbtu, iz
 42 II  |         Lojzki. Ko ji je pogladil z roko bujne, plave lase,
 43 II  |           se je oklenila postelje z obema rokama. Toda ustnice,
 44 II  |               Ozrl se je naokoli, z motnim, hrepenečim pogledom,
 45 II  |   nezadovoljno objestno občinstvo z gnilimi jabolki... Bežalo
 46 II  |           postelji in ni govorila z nikomer... ~
 47 III |          in trudna; opirala se je z eno nogo, zibala je stolček
 48 III |           nogo, zibala je stolček z obema rokama; zadaj je porivala
 49 III |         ozrla po posteljah molčé, z resnim in mirnim obrazom:
 50 III |           božja..." ~Poslušale so z velikimi, svetlimi očmi.
 51 III |            sinjem plašču je bila, z zlatom obrobljenem in z
 52 III |           z zlatom obrobljenem in z zlatimi zvezdarni posutem.
 53 III |         se je spačil, zamahnil je z obema rokama in je padel
 54 III |          Njena majhna duša je šla z nami;, zunaj je hodila,
 55 III |      smejala, kakor da bi zvonilo z majhnim zvončkom. Vsa bolna
 56 III |          nas?" je vprašala Lojzka z mirnim nasmehom. ~"Katica
 57 III |              Pavla se je oglasila z globokim, razumnim glasom. ~"
 58 III |           do postelje. Gledale so z veselo radovednostjo in
 59 III |         glavo, omočila je ustnice z vodo. ~"Dovolj je. Postavi
 60 IV  |           in da se je pogovarjala z njim. ~Hanzek je študiral;
 61 IV  |     Hanzek je študiral; gledal je z živimi črnimi očmi po sobi,
 62 IV  |        malo ozrl, malo je pobrcal z nogo; videl je, da so mu
 63 IV  |          in stopical je in plesal z drobnima nogama ter pel
 64 IV  |         vzbudila zavist. ~"Daj ga z roke, Malči, poginil bo!" ~
 65 IV  |           prestrašila, stresla je z roko in kanarček je odletel.
 66 IV  |        pel. Malči je gledala nanj z velikimi očmi. Kaj mu je
 67 IV  |           kletke, skušalo je celó z veliko in grozno roko odpirati
 68 IV  |          globoko v kot, strmel je z žarečimi, sovraštva in silnega
 69 IV  |          je na glavo, igral se je z mehkimi svetlimi lasmi in
 70 IV  |           pesem. ~Gledale so nanj z zadovoljnim in ljubeznipolnim
 71 IV  |     hotela braniti, ali prišla je z bolno roko komaj do obraza. ~"
 72 IV  |       držala se je stola krčevito z obema rokama. ~"Ej, otroci,
 73 IV  |        kakor da bi bilo zaklicalo z lepim glasom od nekod, iz
 74 IV  |        tam je rešitev, tam zunaj! Z vso silo se je pognal proti
 75 IV  |     Zmrzaval je na vrtu; padel je z drevesa, ker še ne more
 76 IV  |       blizu Lojzke, pahnila ga je z roko in smejale so se, ko
 77 IV  |       poskočil, butnil je ob okno z glavo, z vsem majhnim neokretnim
 78 IV  |        butnil je ob okno z glavo, z vsem majhnim neokretnim
 79 IV  |         se je stresel, pobrcal je z rumenimi nogami, vstal je. ~"
 80 IV  |    nikogar ni bilo, da bi govoril z njim, ali da bi se jezil,
 81 IV  |         dnu. ~Pahnila ga je stran z nogo, gnusil se ji je anarhist.
 82 IV  |           bilo krvavo in zmršeno. Z metlo so ga pomedle skozi
 83 V   |        ivje, okna so bila zjutraj z rožami preprežena. Brezzoba
 84 V   |           godrnjava, ki je hodila z velikimi koraki po suhem
 85 V   |          suhem snegu ter rožljala z molkom. ~Ali drugačna je
 86 V   |     godrnjaje mimo in je rožljala z molkom... ~Kakor čarovnica
 87 V   |         njeno posteljo zimska noč z velikimi črnimi očmi. Težko
 88 V   |           v pisano žido oblečeno, z dolgimi plavimi lasmi...
 89 V   |       samo ob oknu, ki je gledalo z mrkim očesom na ozko dvorišče,
 90 V   |       zbadal v lice, v roke kakor z iglami. Ali tista noč je
 91 V   |     Vstani, Tina," poreče, "pojdi z mano!" In vstane in pojde...
 92 V   |         bi se jih lehko doteknila z roko, bleščeče so bile in
 93 V   |     angeli, zamahovali so nalahko z belimi perotmi, da ji je
 94 V   |     dvorišče, obzidano vsenaokoli z mokrim zidom, iz katerega
 95 V   | zavzdihnila v spanju in zamahnila z roko. Tina se je stresla
 96 V   |         je prišlo v njeno srce in z življenjem vsa bridkost
 97 V   |          bila starka, rožljala je z molkom, smejala so se brezzoba
 98 V   |           pride starka, brezzoba, z molkom rožljajoča, pride
 99 V   |          molkom rožljajoča, pride z njo zlò in nepokoj; gleda
100 V   |             Tako so gledale nanjo z nezadovoljnimi pogledi,
101 V   |       postelje, pod podobo starca z rdečim ovratnikom. Na tisti
102 V   |           ozrl še enkrat po sobi; z žarečim pogledom so mu sijale
103 V   |       svetli črni kodri; hodil je z lahkim gosposkim korakom
104 V   |           ter pogleda razmišljen, z navidezno pazljivimi očmi
105 V   |       Tončki, ki je strmela srepo z velikimi slepimi očmi in
106 V   |         in ona bi sklonila glavo, z obema rokama bi prijela
107 V   |     Prišel je nekoč s sestrami in z njimi je prišlo mlado dekle;
108 V   |      njimi je prišlo mlado dekle; z enim samim pogledom je objela
109 V   |         vzbudilo v nji. Tipala je z rokami po svojem telesu,
110 V   |         razpraskala, da bi rezala z nožem po teh hudobnih, prokletih,
111 V   |       roka roké... Ej, prijela bi z močnimi delavskimi rokami,
112 V   |        otrok, ki mu režejo v meso z ostrim nožem... ~Tina je
113 V   |        pod kostanjem, roko v roki z njim. Spremenil se je tudi
114 V   |        pod kostanjem, roko v roki z njo... Čudno so se menjale
115 V   |           bojuje njen angel varuh z zlim duhom; tiščala je molek
116 V   |       krilce do gležnjev in skoči z lahko nogo preko plitvega
117 V   |         me je ponoči," je omenila z mirnim, skoro malomarnim
118 V   |     godrnjaje mimo in je rožljala z molkom. ~
119 VI  |       nekoga. Pogledala je Lojzko z dolgim pazljivim pogledom
120 VI  |      sestri Ceciliji. "Kako pa je z nogami? Kaj ne bo nikoli
121 VI  |          nos... Kadar je opravila z nogami, tedaj postavi sestra
122 VI  |   izpraševala ljudi: "No, kako je z nogami?" ~Sestra Cecilija
123 VI  |           Cecilija je skomizgnila z rameni in ni odgovorila. "
124 VI  |           lepši od te velike sobe z golimi stenami, s štirinajsterimi
125 VI  |         mu bila slučajno zdrknila z ustnic, in tedaj sta odložila
126 VI  |    nasproti s stisnjenimi pestmi, z očmi široko odprtimi, polnimi
127 VI  |         grgrajoče, težko sopenje. Z veliko silo ji je bušila
128 VI  |      Poleti je šla mati mnogokdaj z doma; ostal je samo oče,
129 VI  |   ženskami domov. Nekoč je prišla z njim boječa, siromašno oblečena
130 VI  |         so gledale plašno, šla je z njim, sedla je k njemu na
131 VI  |   posteljo!" ~Ali punčka je pila. Z drobno boječo roko je prijela
132 VI  |    strgane, prevezane nad kolenom z navadno vrvico: videla je,
133 VI  |       mati mu je razpraskala lica z nohtovi. Nato sta se ločila;
134 VI  |   prihajala, ali Lojzka ni hotela z njima; če bi jo hoteli odvesti
135 VI  |     siloma, bi se držala postelje z obema rokama, grizla bi
136 VI  |         človeka, ki je bil ranjen z nožem. Petero moških je
137 VI  |           pomlad je prišla v hišo z njim. Mati se je vsa izpremenila;
138 VI  |       predpasnik, in kadar je šla z doma in jo je spremljal
139 VI  |          je imela na glavi klobuk z rožami in svilenimi trakovi,
140 VI  |          mati čaj in potem je šla z gospodom v izbico. Tam so
141 VI  |      Prijela se je časih za glavo z obema rokama, ovila si je
142 VI  |          tako da je lahko posegla z roko, je bil belo pogrnjen
143 VI  |       večer ob oknu in je gledala z napetim pogledom, kadar
144 VI  |   predpasnik, spomladanski klobuk z rožami in svilenimi trakovi. ~
145 VII |         na zemljo. Nebeški angeli z velikimi belimi perotmi,
146 VII |        tronu je sedela Mati božja z Jezusom v naročju in obraz
147 VII |           je bilo jasno in posuto z belimi zvezdami. Kmalu je
148 VII |         bi stopali angeli oprezno z žvenčečimi zlatimi sandalami
149 VII |         še nižje, doteknila se je z ustnicami Katice bolnih
150 VII |           Tončka, ki gleda veselo z velikimi slepimi očmi, in
151 VII |               Vstala bi in bi šla z njimi. Zgenila se je in
152 VII |           in vsi so bili obloženi z darovi. Postelje so bile
153 VII |     Metala je drage dišeče darove z veselo roko, na desno, na
154 VII |         padala nanje. Vsi so bili z grehi in trpljenjem obloženi;
155 VII |           in vsi so bili obloženi z grehi in trpljenjem. Romali
156 VII |        kajžarji, hlapci, obloženi z grehi in življenja težo,
157 VIII|           se je poigral hudomušno z njenimi lasmi... Ali blizu
158 VIII|         je oče, Tončka, da pojdeš z njim!" ~Poljubile so jo
159 VIII|         še videla, kako so gorele z visokim rumenim plamenom...
160 VIII|    prihajali, so govorili ponižno z njim. Slišala je časih,
161 VIII|          posebno kadar je govoril z ženskami. In tedaj se je
162 VIII|          tedaj se je tudi smejal, z drobnim, hihitajočim smehom,
163 VIII|       kakor da bi se upirale noge z vso silo; težko in sunkoma
164 VIII|      zaropotalo in udarilo ob tla z vsem telesom. Duri so se
165 VIII|           mehke in sladke besede. Z novo materjo je prišla tudi
166 VIII|       tesno k nji, ovila se je je z vsem nežnim, toplim, kačjim
167 VIII|           ni marala biti več sama z njo. Marija je prosila,
168 VIII|        nič brigala, kaj je delala z njo Marija, samo zamahnila
169 VIII|       nekoč, "Mimico ljubiš zdaj, z njo hodiš." Lucija je komaj
170 VIII|        reči ni hotela, da ne hodi z njo, zato ker ji je bilo
171 VIII|           da jo je Lucija udarila z vso močjo, ali Marija se
172 VIII|    podnevi sta bili zmerom skupaj z Lucijo in čelo na izprehodu
173 VIII|      stegno, stiskala se je k nji z nogami. Tončka je čutila,
174 VIII|    pravila?" je odgovorila Lucija z mirnim glasom; minila jo
175 VIII|      pragu še enkrat ter se ozrla z dolgim in prosečim pogledom. "
176 VIII|           je tam groza in noč... ~Z ljudmi, hi so prihajali,
177 VIII|       tuji ljudjé; oče je govoril z njimi v svoji sobi, kričal
178 VIII|      čisto sonce in boža po licih z nedolžno roko. Da, v tiste
179 VIII|        pot in daleč je bil že dom z vso temno in zaduhlo grozo...
180 IX  |         oči starca, ki je opravil z življenjem... Spreletelo
181 IX  |          nasmehnila in je stresla z glavo, zato ker so ji padali
182 IX  |         kmečki hoji, ker je nosil z žeblji podkovane čevlje.
183 IX  | vriskajoče. Sestra Cecilija pojde z njimi; spodaj pred velikimi
184 IX  |         grmu je sedel pritlikavec z veliko kučmo na glavi in
185 IX  |          zato ker misli, da pojde z nami." -- "Lani ob tem času
186 IX  |          Cecilijo: "Kaj ne pojdem z vami?" -- "Seveda pojdeš!" ~
187 IX  |        mislila Malči, da ne pojde z njimi, niti za trenotek
188 IX  |           po čelu, obrisala ji je z robcem pot in ji je potegnila