Part

  1 I   |       levo, v drugo nadstropje in po hodniku; nad vratmi je zapisano:
  2 I   |     curljali od obraza, od ramen, po vsem telesu, po nežnih belih
  3 I   |         od ramen, po vsem telesu, po nežnih belih rokah; in obraz
  4 I   |           lepoto, ki so hrepenele po nji vse solzne. Okrvavljeno
  5 I   |         ne nosa in jezik je lizal po golih čeljustih. Postala
  6 I   |      zaprle in koraki so odhajali po mostovžu... ~Sestra se je
  7 I   |         na postelji in je gledala po sobi. Samo še časih je smuknil
  8 I   |          ti nos!" ~Smeh je buknil po sobi. ~"Pusti jo no, Lojzka!"
  9 I   |         glej, zdaj bo padla! Samo po eni nogi se je bližala,
 10 I   |         da bi plaval majhen angel po sobi. ~To je bila Rezika,
 11 I   |       bela svetloba se je razlila po sobi. ~Slačile so se in
 12 I   |           takrat, ko se je vozila po železnici od jutra do noči. ~"
 13 I   |         kakor da bi podrsala dlan po šumeči odeji. ~Malči ni
 14 I   |           se je stresala sunkoma, po licih dol so ji tekle solze,
 15 I   |            ihtenje se je oglasilo po sobi. Obrnila je glavo in
 16 I   |          Vstala je, šla je počasi po sobi, v beli srajci do kolen,
 17 I   |        postelji, tipala je z roko po blazini, po odeji, doteknila
 18 I   |      tipala je z roko po blazini, po odeji, doteknila se je Malčinih
 19 I   |        obraz. Tončka jo je božala po laseh, po čelu, po mokrem
 20 I   |     Tončka jo je božala po laseh, po čelu, po mokrem obrazu. ~"
 21 I   |         božala po laseh, po čelu, po mokrem obrazu. ~"Nič ne
 22 II  |     ženska. Toliko da se je ozrla po sobi in da je pokimala z
 23 II  |          rdečica se ji je razlila po licih do vratu in oči je
 24 II  |       prijaznim, sladkim nasmehom po sobi. ~"Kako vam je, otroci?"
 25 II  |     nosljavi glas -- razlil se je po sobi kakor med. ~Lojzka
 26 II  |           je izpod črnega klobuka po posteljah. In mlajši dami
 27 II  |   darovale svetle podobice, vsaki po eno. Postajala je dama ob
 28 II  |         se je, gledala je proseče po sobi. Ali nihče se ni ozrl
 29 II  |         razmišljena in je gledala po sobi. ~Tiho je sedela Tina,
 30 II  |        ozirale malomarno in mirno po sobi. Klobuk je držal z
 31 II  |           plezale so že tam zunaj po zidu gor... Opazila je Pavla
 32 II  |       ostanite še do šestih!"... ~Po sobi je plavala Rezika,
 33 II  |          do obraza. Pobožal jo je po licih in njen drobni obrazek
 34 II  | hrepenečim pogledom, kakor bolnik po zeleni pokrajini. ~"Nekaj
 35 III |          procesija se je pomikala po mostovžu; spredaj je šla
 36 III |           nog. ~Čudno je odmevalo po mostovžu -- ropot stolov,
 37 III |        svečnikih, ob vsaki strani po troje. ~Od stropa je visel
 38 III |   trepetale zaspano, mrak je bil, po stropu, po vseh kotih kapelice,
 39 III |           mrak je bil, po stropu, po vseh kotih kapelice, ob
 40 III |            ob stranskih oltarjih, po koru samem so se plazile
 41 III |         časih v sobo ter se ozrla po posteljah molčé, z resnim
 42 III |         Olge. In so šli s svečami po mostovžu, kakor je dolg,
 43 III |   mostovžu, kakor je dolg, in dol po stopnicah in v kapelico.
 44 III |      velike slepe oči so se ozrle po sobi. ~"Lani je umrla Nežika;
 45 III |      jokali? Gorke solze so tekle po smešnoresnih licih in Minki
 46 III |              In Rezika je posegla po kozarcu, ki je bil do polovice
 47 III |     kozarca, voda se je razlivala po odeji. ~"Drži, Rezika, pomagaj
 48 III | trepalnicami. ~Rezika se je ozrla po sobi. ~"Minka je umrla...
 49 III |        Lojzka. "Njena duša je šla po sobi, kakor cekin, in ko
 50 IV  |           je z živimi črnimi očmi po sobi, kakor da bi opazoval
 51 IV  |       stresel, pobrskal s kljunom po perju pod perotnicami in
 52 IV  |       približal in tedaj bi seglo po njem, veliko in črno. Ali
 53 IV  |       malo zletel, samo za pedenj po sobi in brž v kletko nazaj,
 54 IV  |           dar ter so ga razmetale po sobi. ~"Naj jé sama, lakota
 55 IV  |        srepo, kako se je pomikalo po sobi, odvalilo se naposled,
 56 IV  |            Silne črne roké segajo po posteljah, segajo v kletko;
 57 IV  |       kletko. Napotil se je časih po sobi, od postelje do postelje
 58 IV  |           med durmi in se je ozrl po sobi. ~"Kje je Katica?" ~
 59 IV  |     piškotov in piškoti so dišali po žganju. Katici se je zagabilo,
 60 IV  |       jedla je. ~Nato je pogledal po sobi. Drobni, prestrašeni
 61 IV  |   preteklosti. ~Pobožal je Katico po licih; roka je bila raskava
 62 IV  |     dejala Lojzka in se je vozila po sobi za njim; cepetal je
 63 IV  |          Bog vedi česa; stikal je po kotih, vso sobo je že preromal
 64 IV  |     Vzdignil se je precej, šel je po polici malo dalje, poskočil
 65 IV  |        vzdignil in je tekel dalje po polici. Nič več ni vedel,
 66 IV  |        žalosti ne spomina ni bilo po njem. ~
 67 V   |           celo oblaki, ki plavajo po njem. Na gole veje zunaj
 68 V   |          hodila z velikimi koraki po suhem snegu ter rožljala
 69 V   |          šel za starko-čarovnico, po globokem snegu, skozi zimski
 70 V   |       privadile teme in so videle po sobi: postelja ob postelji,
 71 V   |            videla je zdaj natanko po sobi; in kakor bi bila ta
 72 V   |         časom je bilo. Plezala je po stopnicah, počasi, bolna
 73 V   |          kakor smrt se je razlilo po životu. Skrila se je v kot
 74 V   |        vse in umazano, smrdelo je po žganju in po gnoju. Prestrašila
 75 V   |           smrdelo je po žganju in po gnoju. Prestrašila se je,
 76 V   |         posteljo ter jo nesli dol po visokih ozkih stopnicah
 77 V   |            Ali ko se je ozrla dol po krilu, je opazila zelo vesela,
 78 V   |           je in sledu ni bilo več po nji. ~Spoznala je bila Tina,
 79 V   |        čudovitega; pobožala jo je po licih, po laseh bela roka,
 80 V   |          pobožala jo je po licih, po laseh bela roka, zdrknila
 81 V   |           šel mimo, jo je pobožal po licih in po laseh, doteknil
 82 V   |         jo je pobožal po licih in po laseh, doteknil se je rame
 83 V   |         šel, se je ozrl še enkrat po sobi; z žarečim pogledom
 84 V   |             kakor človeku, ki gre po cesti in pogladi mimogrede
 85 V   |          pogladi mimogrede otroka po plavih kodrih, ali odtrga
 86 V   |       življenje svojo grozno roko po nji. Tudi Malči je opazila
 87 V   |           nji. Tipala je z rokami po svojem telesu, po ubogih,
 88 V   |          rokami po svojem telesu, po ubogih, tenkih, čudno zvitih
 89 V   |         zvitih in skrčenih nogah, po bokih, po komaj vzcvelih
 90 V   |         skrčenih nogah, po bokih, po komaj vzcvelih prsih. Obšlo
 91 V   | razpraskala, da bi rezala z nožem po teh hudobnih, prokletih,
 92 V   |          od Boga prokletih nogah, po prsih, ki so bile še polotroške
 93 V   |          bluzo, pod predpasnikom, po obrazu, ki je bil surov
 94 V   |           je bil surov in kmečki, po nerodnih delavskih rokah.
 95 V   |      ustnicam, desnica je posegla po kozarcu. ~Na postelji, kjer
 96 VI  |           oče in je pobožal mater po roki, po licu. "Moj falotek!"
 97 VI  |         je pobožal mater po roki, po licu. "Moj falotek!" je
 98 VI  |     prodajajo otroci na cestah in po gostilnicah. Prišla je in
 99 VI  |      pozno, so objemali mater vsi po vrsti in so jo poljubovali,
100 VI  |           svetile čudno. Hodil je po sobi kakor pijan, nato je
101 VI  |          sta sedela in večerjala. Po večerji je slekla mati bluzo,
102 VI  |      kakor da bi se že sprehajala po lepo urejenih sobah, kjer
103 VI  |        tudi vrnil se ni. Prvo noč po njegovem slovesu je delala
104 VII |               Nocoj hodijo angeli po zemlji," je dejala Tončka.
105 VII |          čutile, da hodijo angeli po zemlji, da so bili prišli
106 VII |         sedé ob posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in
107 VII |      mesečina, se je bila razlila po sobi; vsa soba je bila polna
108 VII |         procesija proti kapelici, po dolgem in mračnem koridorju.
109 VII |           je bdela; ko je gledala po sobi, je razločevala polagoma
110 VII |         vzdignila in je zamahnila po zraku... Globoko doli v
111 VII |      žvenčečimi zlatimi sandalami po žvenčečih tleh. ~Sama je
112 VII |           prišel je oče. Dišal je po žganju in je postal med
113 VII |        prijazna luč se je razlila po sobi. "Ali so sanje, ali
114 VII |       postelja..." Tiho so hodili po sobi, -- toda glej, vsi
115 VII |          polsanjah: "Angel je šel po sobi!" -- "Angel je šel
116 VII |           sobi!" -- "Angel je šel po sobi!" je odgovorila Malči
117 VII |           Prihajali so gostje koj po kosilu. Nikoli še jih ni
118 VII |        kolačev in mesa, dišalo je po cveticah, po pomarančah
119 VII |            dišalo je po cveticah, po pomarančah in jabolkih,
120 VII |           pomarančah in jabolkih, po svežem zraku, ki je bil
121 VII |         zraku, ki je bil zunaj in po tujih ljudeh. Darove, ki
122 VII |        odpirala je in se je ozrla po sobi. "Náte, otroci, jejte!"
123 VII |          roko, na desno, na levo, po belih posteljah in se je
124 VII |           je dotaknila. Dišali so po domu in kakor dom so bili
125 VII |        Gladka roka jo je pobožala po licih, sklonil se je nekdo
126 VII |          od juga in je zavalovalo po vsi božji zemlji. ~
127 VIII|       oknu. Roke, ki so jo božale po licih, še niso bile zelo
128 VIII|           brkaste ustnice, dišeče po tobaku in gladek glas je
129 VIII|     nekdaj, zato ker srce hrepeni po njem. Spominjala se je tudi
130 VIII|          je bil v hiši, hodili so po sobi neznani ljudje in slišala
131 VIII|        nejasne. Ves dan je romala po sobah, kakor sen, nihče
132 VIII|         se ni zmenil zanjo, kakor po gozdu je hodila. Slišala
133 VIII|      ženska, ki prodaja pomaranče po hišah. "Nikogar ne ljubim
134 VIII|          kakor prej je popótovala po izbah, po samotnem gozdu.
135 VIII|           je popótovala po izbah, po samotnem gozdu. Prišla je
136 VIII|          se!" -- Ni bilo še dolgo po poroki, veselja in življenja
137 VIII|           hodila s težkimi koraki po sobi in je vzdihovala s
138 VIII|           k nji in jo je pogladil po licih; njegova roka je bila
139 VIII|         je bila, ko je drdral voz po kamenitem tlaku -- Bog vedi
140 VIII|          sije čisto sonce in boža po licih z nedolžno roko. Da,
141 IX  |        hrbtu se je širila bolezen po vsem telesu. Odpirale so
142 IX  |         mati in solze so ji tekle po licih. ~Malči pa se je začudila;
143 IX  |            čemu ji pač teko solze po licih; a glej, zaradi nje
144 IX  |    duhovnik, Malči ga je spoznala po težki kmečki hoji, ker je
145 IX  |     napravijo v odrasle in hodijo po sobi, v naročju punco iz
146 IX  |       začutila rane, tipala se je po ubogem telesu in je jokala...
147 IX  |           nejasne, so hodile zdaj po lepi ravni cesti, naravnost
148 IX  |      nekjé in da pride nenadoma, "po Božiču morda, po Veliki
149 IX  |       nenadoma, "po Božiču morda, po Veliki noči..." Ali ni ga
150 IX  |    trpljenja, izgubljeno, blodeče po strmih stezah, daleč od
151 IX  |             Urno, urno na pot! In po širokih, neizmerno dolgih
152 IX  |         svoje kraljevsko bogastvo po vsem širokem nebu, po vsi
153 IX  |    bogastvo po vsem širokem nebu, po vsi prostrani zemlji. Visoko
154 IX  |        njuhal tobak. Podile so se po travniku, kjer je segala
155 IX  |          toplo, se je ozrla Malči po sobi in je videla vse oči
156 IX  |           je zašumelo skrivnostno po sobi, vstale so in so se
157 IX  |         trepalnice in ozrla se je po sobi. "Zdaj pač pojdemo!"
158 IX  |          Cecilija je hodila tiho, po prstih; stopila je k postelji
159 IX  |        prebudila. Pogladila jo je po čelu, obrisala ji je z robcem
160 IX  |           nemirno, roka je tipala po odeji, po vzglavji; toda
161 IX  |          roka je tipala po odeji, po vzglavji; toda prazniške
162 IX  |       življenje... Roke so drsale po odeji, prsti so se krčili,
163 IX  |         kako bi drugače gor?" Da, po dolgih ulicah, skozi prašno
164 IX  |           mesto... Vozovi drdrajo po kamenitih tleh -- zbogom,
165 IX  |           konji in kopita so bíla po kameniti cesti. Na vozovih