Part

  1 I   |    njimi; velo cvetje je viselo od okvirjev. Malči je gledala
  2 I   |        krvavi curki so curljali od obraza, od ramen, po vsem
  3 I   |    curki so curljali od obraza, od ramen, po vsem telesu, po
  4 I   |      svetlikala luč; visoko dol od stropa je visela na srebrnih
  5 I   |      Matere božje, ki je segala od stropa do oltarja. Mati
  6 I   |  strašnem in gnusnem kolobarju. Od rok Matere božje, od vseh
  7 I   | kolobarju. Od rok Matere božje, od vseh desetih prstov, so
  8 I   |   ženska in Malči se je stresla od groze. Lica so bila vsa
  9 I   |      bela. Dvoje oken je segalo od stropa skoro do tal, zagrnjeni
 10 I   |        mater; život jo je bolel od dolge poti, čutila je, da
 11 I   |      Malči je zasrbelo na licih od materinih solza, spreletelo
 12 I   |         in ves moker. Videla je od blizu ta obraz in zdelo
 13 I   |    širok je bil, rdeč in spačen od joka, oči so bile prestrašene,
 14 I   |      prestrašene, velike, motne od solza in ustnice so se tresle. ~
 15 I   |      fotelji; zibala je stolček od leve na desno, zelo močno
 16 I   |          Lojzka!" se je oglasil od duri tenak, majhen glas,
 17 I   |     prav nežna punčka iz cunj. ~Od postelje, ki je stala tik
 18 I   |        Lojzka!" ~Spustila se je od postelje in Malči si je
 19 I   |     olupki pomaranč in jabolk. ~Od zadnje postelje, v mračnem
 20 I   |     životom naprej in nazaj, ne od desne na levo in opirala
 21 I   |       plinovo luč, ki je visela od stropa. Žareča bela svetloba
 22 I   |       se je vozila po železnici od jutra do noči. ~"Tiho, otroci!
 23 I   | ugasnila luč. Glasu ni bilo več od nikoder. Zašepetalo je še
 24 I   |       je bil ves bel in bleščeč od gosto nasutih zvezd. ~Z
 25 I   |         obraz je svetel in rdeč od luči. Zasmilili so se ji
 26 I   |   pritisnila usta na vzglavje. ~Od drugega okna je zašumelo,
 27 I   |      spiš?" ~Malči se je ozrla, od okna je padala svetloba
 28 II  |        oglasilo v pojočem zboru od mize, od okna, od postelj. ~
 29 II  |        v pojočem zboru od mize, od okna, od postelj. ~Prva
 30 II  |         zboru od mize, od okna, od postelj. ~Prva dama je bila
 31 II  |       ves obraz ji je bil napet od pridržanega smeha. Lojzka
 32 II  |         so hodile okoli mize in od postelje do postelje ter
 33 II  |         hodile so okoli mize in od postelje do postelje ter
 34 II  |      bila vsa rdeča, razžarjena od radosti in med se je cedil
 35 II  |   robcem potno čelo, obdrgnjeno od klobuka, ki je visel globoko
 36 II  |          Meni je dolžna meso še od lanskega leta, še od lanskega
 37 II  |         še od lanskega leta, še od lanskega leta... Takrat
 38 II  |         ter jih je pozdravljala od daleč z veselimi očmi. ~
 39 II  |        se je svetilo čelo kakor od mramorja; velike oči so
 40 II  |         mu visele nove rokavice od rumenega usnja. ~Stopil
 41 II  |    Edvard!" je zaklicala Lojzka od okna. Njena lica so bila
 42 II  |         zasmejalo se ji je srce od tihe hudobnosti. ~"Ostanite...
 43 II  |      imel velike, nerodne, črne od dela. Obraz mu je bil zelo
 44 II  |      Cecilija!" ~Prišel je glas od mrzle stene, od zunaj, Bog
 45 II  |         je glas od mrzle stene, od zunaj, Bog vedi odkod; globok
 46 II  |       zapirali so velika vrata; od daleč še je prihajal moten,
 47 II  |          Tišina; angel je hodil od postelje do postelje, zapirale
 48 II  |     ustnicah je ostal smehljaj. Od postelje do Postelje je
 49 II  |       in je strmela v polumrak. Od postelje v kotu je zaječalo,
 50 III |    koridorja se je svetila luč. Od sten, iz teme so strmeli
 51 III |         vsaki strani po troje. ~Od stropa je visel lestenec,
 52 III |      izgubile so se morda sence od ljudi, ubežale so, in zdaj
 53 III |         vzdihovanje je odmevalo od zidov. ~Malči se je tresla
 54 III |      zidov. ~Malči se je tresla od čudne groze. To je bil svet,
 55 III |      gospodje so se bili vrnili od črnega odra in so peli visoke,
 56 III |      suha je bila, še bolj suha od mene, pa je imela morda
 57 III |      zlatimi zvezdarni posutem. Od rok pa so lili žarki milosti.
 58 III |     daniti. Tedaj pa se vzdigne od postelje, kjer je ležala
 59 III |         je hodila okoli mize in od postelje do postelje. Gledale
 60 IV  |        nekaj velikega in črnega od tod, od ondod, poseglo ter
 61 IV  |      velikega in črnega od tod, od ondod, poseglo ter se približalo
 62 IV  |     pred oknom, sprehajal se je od kota do kota ter potrkaval
 63 IV  |      kako so hodili sem pa tja, od postelje do postelje in
 64 IV  |    zmerom, nič ni ostalo v sobi od tistega odurnega in groznega
 65 IV  |    postelji pod njim, prišle so od vseh strani, tenki glasovi,
 66 IV  |         otožen. Vse gorjé pride od zunaj, ali kedaj pride in
 67 IV  |     segajo v kletko; niti glasú od nikoder; oči buljijo v mrzli
 68 IV  |      kadar je nenadoma zastokal od velike bojazni."Nič se ne
 69 IV  |    Napotil se je časih po sobi, od postelje do postelje je
 70 IV  |         zraven duri, obraz rdeč od nemira; gledala sta oba
 71 IV  |         njegovih se je bliskalo od tihe jeze.  "Ná, Katica,
 72 IV  |      ugledala, ali tresla se je od bojazni in jedla je. ~Nato
 73 IV  |     strmeli vanj, glasu ni bilo od nikoder. In zasmejal se
 74 IV  |        zaklicalo z lepim glasom od nekod, iz davnodavne preteklosti. ~
 75 IV  |       preko sobe, silen in črn, od groze prepadli obrazi so
 76 IV  |      skočil na prag, neokretne, od groze odrevenele so mu bile
 77 IV  |         razjezila Lojzka."Kakor od lesá je." Komaj se je vzdignil,
 78 V   |    svetloba, ki se je razlivala od stropa, svetloba domačega,
 79 V   |       je šel za njo, trepetajoč od mraza, srce polno strahu
 80 V   |      legel in je umrl žalostno; od daleč se je zagrohotala
 81 V   |       da so trda in mrzla kakor od usnja; videla je zdaj natanko
 82 V   |         veliko črno zagrinjalo; od daleč so gledale samo še
 83 V   |         je bila njeno življenje od prvega dne in bo ostala
 84 V   |  prijetna sapa. Zasvetilo se je od daleč kakor sonce, zazvonili
 85 V   |        Stisnila se je k starki, od radosti je zatisnila oči...
 86 V   |         je vzdignil iz daljave, od onkraj oblakov osoren glas,
 87 V   |        roko. Tina se je stresla od mraza, legla je in se je
 88 V   |      prinesli. Bilo je že dolgo od tega, celo življenje je
 89 V   |     prsi, zastokala bi, zavpila od hrepenenja in od bridkosti... ~
 90 V   |        zavpila od hrepenenja in od bridkosti... ~Prišel je
 91 V   |        zmračilo, poslovil se je od Pavle pol prijazno, pol
 92 V   |    njene prsi; vzglavje je bilo od žerjavice in žile so bíle
 93 V   |        teh hudobnih, prokletih, od Boga prokletih nogah, po
 94 V   |   prokleto, prokleto življenje, od Boga prokleta mrtvašnica! ~
 95 V   |       klečala, spačena in grda, od Boga prokleta, in bi gledala
 96 V   |        telo je bilo razpraskano od nohtov, drobna kapljica
 97 V   |     tista noč, kakor da bi bila od nekdaj že natanko določena;
 98 VI  |       dolgim pazljivim pogledom od glave do nog in pogled se
 99 VI  |   boljše? Kaj pravi zdravnik?" ~Od vseh postelj so se ozrle
100 VI  |        ki je bil lep, pač lepši od te velike sobe z golimi
101 VI  |         sta bila opljuvana, vsa od čela do nog oškropljena.
102 VI  | oškropljena. Lojzka ni razumela od začetka in je jokala; pozneje
103 VI  |        ob steni in se je tresel od strahu in je iztegal roke,
104 VI  |    trepetalo, prsi so ječale... Od tedaj so gledale njene oči
105 VI  | stiskale k telesu, tresla se je od nerazumljive divje slasti
106 VI  |         Malči je bila omamljena od vina, od čaja, od lepih
107 VI  |         bila omamljena od vina, od čaja, od lepih misli in
108 VI  |     omamljena od vina, od čaja, od lepih misli in je zaspala
109 VI  |      roka se ne gane več, kakor od svinca je... Kmalu bo drugače,
110 VI  |       preproge so bile na tleh, od stropa je visel lestenec
111 VI  |   pogledom, kadar se je bližala od daleč nerazločna moška postava --
112 VII |                            VII  Od vseh strani je zazvonilo,
113 VII |       vseh strani je zazvonilo, od vzhoda in od zahoda; od
114 VII |         zazvonilo, od vzhoda in od zahoda; od neizmernega neba
115 VII |         od vzhoda in od zahoda; od neizmernega neba so lile
116 VII |    Zazvonili so božični zvonovi od vzhoda in od zahoda in vsepovsod
117 VII |    božični zvonovi od vzhoda in od zahoda in vsepovsod so se
118 VII |        čelu, na ramah, ranjenih od bremena. ~Polna solz, krvi
119 VII |        Zlati angel, ki je visel od stropa, se je svetil v čudni,
120 VII |        je v kapelici, ali kakor od daleč je prihajalo zvonjenje,
121 VII |     spoznanja. Že se je jasnilo od daleč: tam je bila luč in
122 VII |     komaj se je svetlikalo malo od snega tam zunaj, od neba,
123 VII |        malo od snega tam zunaj, od neba, ki je bilo jasno in
124 VII |     sobi; svetlikalo se je belo od snega tam zunaj in od zvezd,
125 VII |      belo od snega tam zunaj in od zvezd, luči na jaslicah
126 VII |          kako se že glase pesmi od vzhoda in od zahoda. Trepečejo
127 VII |        glase pesmi od vzhoda in od zahoda. Trepečejo od mraza,
128 VII |         in od zahoda. Trepečejo od mraza, ali oči gledajo daleč
129 VII |   čakajo matere in toplo jim je od veselega pričakovanja. Kod
130 VII |    tujih hiš, so ločile natanko od nebogatih darov, ki jih
131 VII |       bilo njeno srce razmučeno od bolečin, je bílo v sencih
132 VII |     njegov obraz, siv, razjeden od ene same noči, od bolečine
133 VII |      razjeden od ene same noči, od bolečine in kesanja ene
134 VII |     strašne nagote ter poginili od groze. Prišli so, kakor
135 VII |        v gosposko sobo. V srcu, od skrbi razmučenem, od dnevnega
136 VII |      srcu, od skrbi razmučenem, od dnevnega nehanja umazanem
137 VII |    telesih, izžetih, izglojenih od podlega življenja; berači,
138 VII |     obraze izsesane, ude izpite od podlega življenja. Tako
139 VII |    prihajali v dolgi procesiji, od vseh strani, pastirji, kajžarji,
140 VII |      bilo vzdignilo kakor veter od juga in je zavalovalo po
141 VIII|   Poslušala je in slišala je že od daleč pesem velikonočnih
142 VIII|         in Tončka se je umikala od okna v kot in se je pritisnila
143 VIII|    kraje, ki so jo pozdravljali od daleč, kadar je stala ob
144 VIII|         se je oženil vdrugič in od začetka je bilo v stanovanju
145 VIII|   majhnemu otroku. Lepo je bilo od začetka -- je pripovedovala
146 VIII|          Tega si se naučila pač od moških... teh lepih besed?
147 VIII|          Tončka se je zgrozila, od tistega trenotka se je bala
148 VIII|     kakor v gozdu: dviga se tam od daleč nekaj silnega, črnega;
149 VIII|         tresle, so jo dušile in od strahu ni mogla geniti.
150 VIII|        je šel, je vsa trepetala od sramú in od groze in je
151 VIII|       vsa trepetala od sramú in od groze in je legla na posteljo...
152 VIII|         ki jih je slišala časih od daleč in ki so jo vabili...
153 IX  |       so nenadoma celó dlaní in od dolgega ležanja so bila
154 IX  | poslušala in se smejala v srcu. Od daleč nekod s prihajali
155 IX  |          če se je bila vzburila od strahu ali od veselja. Toda
156 IX  |     bila vzburila od strahu ali od veselja. Toda ponoči je
157 IX  |        cilju, ki je bil določen od nekdaj in ki ga je od nekdaj
158 IX  |   določen od nekdaj in ki ga je od nekdaj slutila. Tako kakor
159 IX  |         po strmih stezah, daleč od lepe ravne ceste. Slutnja
160 IX  |         o rožah, ki sanjajo. In od drevja so visela zlata jabolka,