Part

  1 I   |           gledala te slike, njene oči so bile kakor pričarane
  2 I   |           glavo je nagibal nazaj, oči so bile uprte v nebo, roke
  3 I   |       kupu okrvavljenega kamenja, oči njegove so bile, kakor da
  4 I   |       bolj bel je bil njen obraz. Oči so bile uprte v nebo, uprte
  5 I   |           svetlo platno perotnic. Oči so bile polzaprte, mirne
  6 I   |            miru in ljubezni polne oči, na ustnice, resne in blage,
  7 I   |        vzdignile glave, radovedne oči so se ozrle nanja. ~Soba
  8 I   |        Tudi Malči je imela vlažne oči, ali obraz ji je bil miren
  9 I   |        nji sami so silile solze v oči, dasi ni vedela zakaj in
 10 I   |           rdeč in spačen od joka, oči so bile prestrašene, velike,
 11 I   |           bil droben, majhne črne oči so mežikale, skuštrani lasje
 12 I   |       Rumen obraz, nos kakor nož, oči žareče, črni lasje; iztegnila
 13 I   |        legla počasi na blazino in oči so se spet zatisnile. ~Izpraševale
 14 I   |          pokonci, obrvi strnjene, oči pazljive, srepe, drobne
 15 I   |             kakor da bi gledala v oči trinajsterim sovražnikom... ~
 16 I   |       resni, bogve kam so gledale oči, tihe, široko odprte. Večerna
 17 I   |           so se smejale prešerno, oči so gledale živahno in razposajeno.
 18 I   |           in rdeč, nekoliko grob, oči so gledale resno, materinsko.
 19 I   |   smehljajoč, miren, brez strahu. Oči, lepe, črne, so gledale
 20 I   |          ozrla, trudne so ji bile oči in vsa je bila trudna; dan
 21 I   |          svetinjico, zatisnila je oči. ~"Sveti angel varuh moj -- --" ~
 22 I   |      iztegnjene, glavo sklonjeno, oči široko odprte. Prišla je
 23 I   | spreletelo jo je toplo in trudno, oči so se zatisnile... In precej
 24 II  |        jedla. Mati je imela rdeče oči, ko je odhajala, Katica
 25 II  |            debele ustnice, majhne oči in kuštrave in pepelnate
 26 II  |    posteljama; obraz ji je gorel, oči so gledale zamišljeno. ~
 27 II  |      razlila po licih do vratu in oči je pokrila vlaga. Stisnila
 28 II  |          gledala Tini naravnost v oči... ~Zaškripala so vrata,
 29 II  |   dobrotnike?" ~Malči je povesila oči in je molčala. Izpod trepalnic
 30 II  |      debela, silna. Male, živahne oči so švigale v globokih jamah,
 31 II  |         sedela Tina, obraz žareč, oči uprte na duri. Stresla se
 32 II  |           ji je bilo potno. Njene oči so bile nenavadno jasne,
 33 II  |         kakor od mramorja; velike oči so se ozirale malomarno
 34 II  |     ustnice so se široko smejale, oči so gledale razposajeno. ~"
 35 II  |      delavske roke oprte ob stol, oči žareče... ~Pavla se je dolgočasila.
 36 II  |         je bil zelo bled in upal, oči so bile rdeče, trepalnice
 37 II  |          obrnil..." ~Izraz njenih oči je bil miren in razumen;
 38 II  |      vzburjene. Počasi so ugašale oči, je ugašal ogenj na licih. ~
 39 II  |           motne, rdeče obrobljene oči; obraz je bil bledejši,
 40 II  |      trepalnice so legale spet na oči, zameglilo se je, zazibalo
 41 II  |   materinske. Tina je bila bleda, oči so gledale plaho in motno,
 42 III |          svetih skrivnosti; njene oči so bile čudovito bistre,
 43 III |           na čelo, žarele so črne oči. Minka je ležala na svoji
 44 III |           se mi je, in pomanem si oči in pogledam; duri so zaprte.
 45 III |           položil nalahko roko na oči in zaspala sem... Ali zjutraj,
 46 III |         in jaz sem videla, da ima oči odprte, tako so se svetile.
 47 III |          da bi imela čisto odprte oči; še bolj svetlo je bilo.
 48 III |         nebo. ~Njene velike slepe oči so se ozrle po sobi. ~"Lani
 49 III |       videla iz postelje in njene oči so bile večje nego ves obraz.
 50 III |   postelji ter gledala natanko na oči, na roko. ~"Vleci!"  Prišla
 51 III |          tja. Idi spat, Rezika!" ~Oči so se navadile teme in Rezika
 52 III |          koščen je bil kakor nož, oči so žarele, na čelo so padali
 53 III |      ležala mirno, roke na prsih, oči odprte, tudi ustnice so
 54 III |        gladko kakor iz porcelana; oči so gledale mirno, punčice
 55 IV  |    iztegal vrat, odpiral kljun in oči so zadobile nekako sovražno
 56 IV  |            niti glasú od nikoder; oči buljijo v mrzli grozi, ne
 57 IV  |     čakala, nemirne so bile njene oči, matere ni bilo. In tedaj
 58 IV  |      zabuhel, poraščen, sivobled, oči so gledale motno in so bile
 59 IV  |           se je razlila iz srca v oči, na čelo, na ves obraz;
 60 IV  |            roké uprte ob blazine, oči široko odprte, ustnice bledosinje. ~
 61 IV  |       glas, so se izvile solze iz oči in je dihalo srce... ~Bližala
 62 IV  |         se smehljala, smehljajoče oči polne lepih skrivnosti. ~
 63 IV  |          Kljun je bil zelo širok, oči se ni videlo. Poskakoval
 64 IV  |       dvoje svojeglavnih, upornih oči. ~Izpustile bi ga bile,
 65 IV  |         še se je poznalo, kjer so oči in kje je kljun, vse je
 66 V   |          vroča in trda. Sedla je; oči so se privadile teme in
 67 V   |         mladosti; na licih, okoli oči in ustnic je bil starikav,
 68 V   |       milosti in usmiljenja polne oči... ~Mrtvašnica je bila njeno
 69 V   |         omahujočimi koraki, dvoje oči se je zasvetilo. "Kje imaš
 70 V   |   Sklonila je glavo, zatisnila je oči in je iztegnila predse plašne
 71 V   |          obrazov, ni bilo veselih oči; črno je bilo vse in umazano,
 72 V   |       izpod rute gledajo prijazne oči. Pleten koš ima v roki,
 73 V   |           od radosti je zatisnila oči... In ko je zatisnila oči,
 74 V   |         oči... In ko je zatisnila oči, je vse utihnilo; tedaj
 75 V   |     besede in ni si upala odpreti oči. Prišli so, zgrabili so
 76 V   |     takrat, kadar je noč in strmé oči na sive stene mrtvašnice.
 77 V   |           okna, kakor smrtiželjne oči bolnika, na gnoju umirajočega.
 78 V   |          pot, ne da bi bil živel; oči so izpregledale in zdaj
 79 V   |         na anarhista, zakaj njene oči so bile čudojasne. Vzbudila
 80 V   |         ki so bila bolnordeča, na oči, ki so se svetile kakor
 81 V   |        zasvetile so se tudi njene oči -- nenadoma je bila švignila
 82 V   |           zoprno in smešno. Njene oči so gledale drugam, drugod
 83 V   |           so ljudjé, ki imajo zle oči in roké nevarne in hudobne.
 84 V   |          Nista si gledala v lica, oči so strmele kakor v sanjah
 85 V   |         bil resen, malo preširok, oči so ležale globoko in so
 86 V   |          mu sijale v obraz Tinine oči. Mlad je bil in lep, bela
 87 V   |  razmišljene so bile tudi njegove oči in nasmeh na njegovih ustnicah
 88 V   |          glej, podoba je oživela! Oči, ki so gledale prej sanjavo
 89 V   |          je stala ob durih, njene oči so bile resne in žalostne;
 90 V   |          nji, srce je začutilo in oči so izpregledale. Prišel
 91 V   |      imela milostipolnega obraza, oči so se ozrle nanjo in so
 92 V   |            vesele so bile njegove oči, kakor takrat, ko je sedel
 93 V   |    zaspano in začudeno so gledale oči. ~"Ali me nisi klicala,
 94 V   |         Tina očenaš, zatisnila je oči in je izpila do dna... ~
 95 V   |        strmelo vanj dvoje velikih oči, polnih groze in trpljenja... ~
 96 VI  |           ozrle na damo zlovoljne oči. Zakaj govori o nogah? Kdo
 97 VI  |          spet polna in rdeča, ali oči so bile zrele in polne zaničevanja. ~
 98 VI  |       bila zardela, mokre so bile oči. Zavzdihnila je, sklonila
 99 VI  |           padala odeja zmerom raz oči in Lojzka je gledala izza
100 VI  |         Komaj se je malo branila, oči so gledale plašno, šla je
101 VI  |        kozarec, malo je zatisnila oči in je pila; oče ji je gledal
102 VI  |          bila zdaj, sivorumena in oči so gorele. ~Lojzka je gledala,
103 VI  |          je, odprla je bila čisto oči, zato da bi jo videl oče
104 VI  |    nasproti s stisnjenimi pestmi, oči polne zlobe in sovraštva.
105 VI  |            ali komaj so prišle iz oči drobne solze, je zadonela
106 VI  |         duri; življenje je šlo in oči so gledale za njim brez
107 VI  |           Brigiti, bled je bil in oči so se svetile čudno. Hodil
108 VI  |         kako so se svetile v temi oči... Nekaj čudnega se je zgodilo
109 VI  |    nezaupljivo so gledale njegove oči, roke in noge so bile dolge
110 VI  |    postelji. Glava mu je klonila, oči so gledale izbuljeno in
111 VI  |         Od tedaj so gledale njene oči za njim, koder je hodil,
112 VI  |           še so ga videle v megli oči. In kadar so ga ugledale,
113 VI  | neprestano.  Ali postala je roka, oči strme in ne vidijo ničesar,
114 VI  |         je vsa izpremenila; njene oči so se smejale, kakor nikoli
115 VI  |           sedela mati že za mizo; oči so bile malo rdeče, še zaspane,
116 VI  |       bilo nikoli solze iz njenih oči, tudi ne vzdiha iz njenih
117 VI  |           vse rdeče so bile njene oči, lica so bila čudno pegasta;
118 VI  |         grenkoba. Hudobno gledajo oči in če gledajo blago, so
119 VI  |        prijazni in veselo gledajo oči. ~
120 VII |          pestjo, so odprli trudne oči in so vzdignili ranjene
121 VII |           so legale trepalnice na oči, ali srce je bdelo. Zmerom
122 VII |    zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je zgodilo čudo: danilo
123 VII |          že razoranih, so gledale oči, polne veselega pričakovanja,
124 VII |       upognjena in suha in uboga, oči bodo objokane. Ko bo položila
125 VII |           Trepečejo od mraza, ali oči gledajo daleč nekam, gorko
126 VII |         Mati!"... Zatisnile so se oči in vse je bilo pred njo
127 VII |           in je postal med durmi. Oči se mu niso takoj privadile
128 VII |           in spet so se zatisnile oči... ~Takrat so se odprle
129 VII |        čudolepo so gledale plašne oči. Nič več ni bilo gub na
130 VII |      mislila Katica. "Niso sanje, oči so odprte; tu sem jaz, tu
131 VII |        živorazumne, razmišljajoče oči in čelo kakor sneg, in celo
132 VII |      težke trepalnice so lezle na oči. In ko je delala, morda
133 VII |        ozrl na Katico, so prosile oči usmiljenja in prizanesljivosti. "
134 VII |            Prešerne so bile njene oči, ali srce, še komaj dozorelo,
135 VII |          zoprnega in je sijalo iz oči. Občutila sta bila polzavedno,
136 VII |         pokonci in čijih prešerne oči so lagale prešerno; ljudje
137 VIII|         kadar so se zalile Mariji oči in je dihala težko in so
138 VIII|            In tedaj so bile njene oči, kakor da bi bile izpregledale:
139 IX  |       veselo dol, nji naravnost v oči, smejalo se je in je vabilo... ~
140 IX  |         in pokojno, kakor gledajo oči starca, ki je opravil z
141 IX  |           nenaravno velike, mirne oči. Iz kosti na nogah, na hrbtu
142 IX  |  življenje... ~Zatisnila je nekoč oči; ni bila zaspana, samo gledati
143 IX  |       joka mati? Odprla je počasi oči, nasmehnila se je in je
144 IX  |           malo so se svetile bele oči skozi dolge temne vejice.
145 IX  |          gledale še nemirno njene oči. Ob postelji sta bili mati
146 IX  |       topli sobi. ~Zdaj je odprla oči in se je ozrla na nebo,
147 IX  |          po sobi in je videla vse oči uprte váse. Opazovale so
148 IX  |         so, kako je sopla. In vse oči so jo prosile: "Daj, Malči,
149 IX  |         se genile noge. Polodprte oči so iskale nemirno, roka
150 IX  |    Nagnila se je in je poslušala; oči so se odprle trudoma in