Part

  1 I   |        telo je bilo čisto belo, tako da se je svetilo iz temne
  2 I   |    belih rokah; in obraz je bil tako miren, le ustnice kakor
  3 I   |  molitev, belih mirnih obrazov, tako tujih, kakor da bi bili
  4 I   |      prazni postelji ob oknu. ~"Tako, Malči, to je tvoja postelja,
  5 I   |        in zelo hitro, ter se je tako pomikala naprej, ne da bi
  6 I   |       opirala se je z eno nogo; tako je ropotala bolj ter se
  7 II  |      zato ker se je oče smejal. Tako je bil ubog in majhen in
  8 III | klečanje, a oslona sama je bila tako nizka, da je videla Malči,
  9 III |          otroci, se prebudim in tako mi je bilo, kakor da je
 10 III | Umolknila je in vse so molčale, tako da se je slišalo trepetanje
 11 III |      veroval, da je Mati božja. Tako je ležal na postelji, ker
 12 III |      videla, da ima oči odprte, tako so se svetile. Nisem mogla
 13 III |         še zmerom sem jo videla tako natanko, kakor da bi imela
 14 III |    kakor da bi zvonilo. In tudi tako se je smejala, kakor da
 15 III |   vzbudim. Zasmejalo se je bilo tako naglas, s tistim majhnim
 16 III |         je bila trudna in da je tako zaspala. Ali bila je mrtva..." ~
 17 III | globokim, razumnim glasom. ~"Ne tako! Ugibajmo! -- Rezika, daj
 18 III |        roko daljši papir ter jo tako osleparila. Tiščala je roke
 19 III |       Minka. Njeno srce je bilo tako mirno in hladno, kakor srce
 20 III |       za čevlje celo. "Hm, hm!" Tako so bili resni in tako smešni,
 21 III |           Tako so bili resni in tako smešni, kakor tisti majhni
 22 III |         ali obraz ostane resen, tako neumno resen... Spomnila
 23 III |     Obesil se je bil ubogi oče! Tako majhen je bil in sključen
 24 III |     ležala na odru, ko je imela tako smešen okrogel obraz in
 25 III |     okrogel obraz in ko je bila tako debela? Uboga mati! Morda
 26 III |     Samo obrazi so isti, zmerom tako neumnoresni... In ko bi
 27 III |       je bila oni dan raztrgala tako knjigo in sestra Cecilija
 28 III |    trenila ni... ~Zakaj so bili tako resni in zakaj so zmerom
 29 III |        resni in zakaj so zmerom tako jokali? Gorke solze so tekle
 30 IV  |         poleg Malčine postelje, tako da je škropilo Malči na
 31 IV  | življenja, ki je bilo prišumelo tako nenadoma. Smejali so se
 32 IV  |     velikemu, grdemu življenju, tako se je smejal tudi kanarček.
 33 IV  |      smejal tudi kanarček. Prav tako vesel je bil, kadar ni bilo
 34 IV  |        življenja v sobi in prav tako je čakal hrepeneče, da se
 35 IV  |     očitala mu je v srcu, da je tako umazan in požrešen. Ona
 36 IV  |       Hanzek neumni? Saj je oče tako majhen, nič ti ne stori
 37 IV  |         milostiva, ne glejte me tako, nisem prišel krast!" ~In
 38 IV  |   človek brez manir, pijanec in tako. Oprostite, jaz znam francoski.
 39 IV  |  raskava in je smrdela. ~"Nisem tako hudoben, Katica, kakor misliš!
 40 IV  |          In se je ozrl. ~"Nisem tako hudoben, otroci, nič me
 41 IV  |         hudoben, otroci, nič me tako ne glejte!" Začivkalo je,
 42 IV  |       še stresel in je umrl... ~Tako je bilo prišlo življenje,
 43 IV  |         hotel pasti na glavo in tako je cepetalo, kakor da bi
 44 IV  |       gledala nanj in ko je bil tako črn in potuhnjen v mokrem
 45 IV  |      golo drevje in vse je bilo tako blizu... ~Spet je udarilo
 46 IV  |     nebo in da je drevje zunaj. Tako je butalo zamolklo, neprestano,
 47 IV  |       noge. Toda ni se utrudil, tako dobro je vedel, da poskoči
 48 IV  |        skozi duri, na mostovž. ~Tako je poginil; ne žalosti ne
 49 V   | domačega, veselega sonca, ki ni tako ošabno in gosposko kakor
 50 V   |   gledali s prestrašenimi očmi. Tako pripoveduje pravljica: vstal
 51 V   |    drugo noč je naletaval sneg, tako droban in mrzel, da jo je
 52 V   |    kruha, toda bilo ni nikogar. Tako se je zmračilo, vse je bilo
 53 V   |       je živo srce med njimi... Tako so gledale nanjo z nezadovoljnimi
 54 V   |         rame in robca na prsih. Tako je storil in je vzbudil
 55 V   |    njegova roka se je vzdignila tako razmišljeno -- kakor človeku,
 56 V   |    zeleno mladiko iz žive meje. Tako razmišljene so bile tudi
 57 V   |       njega, ki stoji pred njo. Tako je hodil, da so minile ure
 58 V   |       malomarno ter je šel prav tako razmišljen, kakor je bil
 59 V   |         so bile kakor studenec. Tako je prišla tista noč, kakor
 60 VI  |       Ne!" je odgovorila Lojzka tako mirno in pogledala očetu
 61 VI  |        mirno in pogledala očetu tako mrzlo v obraz, da ni vprašal
 62 VI  |       gledal je hudobno in prav tako hudobno je gledala mati.
 63 VI  |     bila rdeča njena lica, prej tako bela in uboga. Ali kakor
 64 VI  |         na tapetah, na zofah in tako je ukazal, da mora Lojzka
 65 VI  |       Ali Brigita bi bila šla s tako bogatim gospodom, s tako
 66 VI  |        tako bogatim gospodom, s tako elegantno damo na bogat
 67 VI  |   pričel trgati bluzo na prsih, tako da je bila hipoma vsa razgaljena.
 68 VI  |        nič ozrl in je šel spat. Tako je bilo tedaj, tisti večer,
 69 VI  |       začarana in se je tresla. Tako je stopil k nji, vrgel je
 70 VI  |        se je skoro prestrašila. Tako daleč je bil že dom in izgubljal
 71 VI  |     kadar je bíla ura na steni; tako jadrno je bežal čas... Prijela
 72 VI  |        se je prijela za glavo. "Tako bi ne mogla več dolgo, Malči...
 73 VI  |   delati. Ko bi človek mogel... tako noč za nočjo. Ampak ozre
 74 VI  |        manj ko leto, in to mine tako hitro. Zdaj bo kmalu Božič,
 75 VI  |    stanovanje. Vse je videla že tako jasno pred sabo, kakor da
 76 VI  |   lestenec in na majhni mizici, tako da je lahko posegla z roko,
 77 VII |         in s trnjem kronani... ~Tako so praznovali praznik, ko
 78 VII |      klečali tam -- vse je bilo tako blizu in domače, nič skrivnosti
 79 VII |         k tebi, ker je pri tebi tako lepo in prijetno, da te
 80 VII |         in tam je Malči, ki ima tako nežen, majhen obraz in tako
 81 VII |     tako nežen, majhen obraz in tako živorazumne, razmišljajoče
 82 VII |      kolačev, pomaranč, jabolk. Tako tiho je hodil, da ni bilo
 83 VII |    kakor obraz sestre Cecilije, tako lep in poln ljubezni. Zasanjalo,
 84 VII |         življenju, ki je zunaj. Tako je lagalo lepo rdeče jabolko,
 85 VII |    umazanem pa je bilo sočutje, tako smešno, nezavedno zlagano,
 86 VII |     sonce, ki je bilo zunaj... ~Tako se je zgodilo nekaj čudovitega.
 87 VII |    izpite od podlega življenja. Tako so romali in vsi so bili
 88 VIII|      sam obraz je bil drugačen, tako mehak in poln ljubezni,
 89 VIII|          svétnik" je bil zmerom tako plah in proseč, dolgi, zategnjeni "
 90 VIII|   zvijal tudi njegov glas, prav tako ponižno in plaho, kakor
 91 VIII|          Prišli so trdi koraki, tako mrzlo je zazvenel pozdrav,
 92 VIII|      miru..." Nikoli ni bil oče tako strašen kakor ob tistem
 93 VIII|        mati, tudi smejala se ni tako šumno; njen glas je bil
 94 VIII|  naveličala, ker je bila Marija tako divja in grda. Polt je imela
 95 VIII|         in čelu. Stiskala jo je tako tesno k sebi, da jo je dušila,
 96 VIII|        pisala ji je tudi pisma, tako neumna, da se je Lucija
 97 VIII|        ni udarila nikoli več... Tako je pripovedovala Lucija,
 98 VIII|      tresel njen glas in je bil tako plah. "Sama se sleci, tako
 99 VIII|      tako plah. "Sama se sleci, tako je lepše... da te vidim,
100 VIII|        lepa, lepa; kakor angel, tako se smeje tvoj obraz. Zasmej
101 VIII|         prsi... ali bele so, ne tako rjave in velike, kakor so
102 VIII|       bolj boječ in neodločen: "Tako sem te imela rada, Lucija,
103 VIII|         imam rada, zato ne glej tako zlovoljno, zasmej se!" Ali
104 VIII|  prihajali v očetovo sobo; prav tako plah in proseč je bil njih
105 VIII|   zasmeje se in pohiti k meni!" Tako si je pač mislila. Ali Lucija
106 VIII|         in nič ji ni bilo žal. ~Tako je ostala sama in kakor
107 VIII|        vabile, zato ker so bile tako velike in strašne. Bilo
108 VIII|      starikav, ostudnogladek... Tako se je zgodilo, ko je bilo
109 VIII|          ki se je nagnil k nji, tako čist in ljubezniv kakor
110 VIII|     glas, ki jo je vabil domov; tako kakor bi stopala radovoljno
111 VIII|         odprte in polne groze. ~Tako se je vrnila Tončka v življenje.
112 IX  |     bila polna. In upanje, prej tako negotovo, skoro nerazumljivo,
113 IX  |    zdelo se ji je, da je blizu, tako blizu, da bi se ga skoro
114 IX  |       in malenkostno in smešno, tako da Malči ni poslušala pazljivo
115 IX  |       da jo Bog pokliče k sebi. Tako življenje -- ni življenje.
116 IX  |          Iz doline je govorilo, tako resno in svečano, kakor
117 IX  |          Govorili so o smrti in tako je tudi Malči mislila nanjo.
118 IX  |       je naslonila na vzglavje, tako so jo vzburile te besede.
119 IX  |        ga je od nekdaj slutila. Tako kakor roža v gorki sobi
120 IX  |        obupu in pričakovanju... Tako ga je čutila Malči, dokler
121 IX  |         je potopljeno v njem... Tako je poplačal Bog trdno vero... ~
122 IX  |           In ko je sijalo sonce tako veselo in toplo, se je ozrla
123 IX  |     Kako bi na pot brez matere? Tako dolgo je upala mati na drugo
124 IX  |        in ker so se napravljale tako tiho in tihotapsko, kakor
125 IX  |        prazniška obleka je bila tako težka, ni le bilo mogoče
126 IX  |      ženin, ti vdano ljubljeni, tako težko pričakovani!... Pozdravljen!...~ ~