Part

  1 I   |            se je kateri in padla je, ko se je slačila; samo strah
  2 I   |       nemiren in dolg, kakor takrat, ko se je vozila po železnici
  3 II  |             Mati je imela rdeče oči, ko je odhajala, Katica pa se
  4 II  |            Nasmehnila se je hudobno, ko je bila ugledala rdečenoso,
  5 II  |             se je tresel še ves čas, ko so stopale mimo nje s trdimi
  6 II  |            on in je stopil k Lojzki. Ko ji je pogladil z roko bujne,
  7 II  |              in sestre in brata, ali ko jih je ugledala med durmi,
  8 III |           zadušnici. Noč je bila še, ko so vstajale, luč je gorela;
  9 III |           oltarjem. ~Trudne so bile, ko so se vrnile v sobo in legle
 10 III |           postelji. Tema je še bilo, ko je prišla sestra; vzbudila
 11 III |         deževalo je in mraz je bilo, ko smo se peljale za pogrebom.
 12 III |       ropotala in se je zibala... In ko je zadelo kolo ob velik
 13 III |         Zagrebli so jo in jokalo je, ko so sipali težko prst na
 14 III |              nami;, zunaj je hodila, ko je bil dež in mraz, in ni
 15 III |          mraz, in ni mogla v nebesa. Ko smo prišle domov, smo šle
 16 III |        smejala. Šest tednov je šele, ko je umrla. Na tvoji postelji
 17 III |             ni mogla zaspati zvečer; ko smo že vse spale, je še
 18 III |          Roza v sami srajci, leži na ko lenih, glavo ima skrito
 19 III |            košček malomarno na tla. ~Ko je prišla do Minke, je gledala
 20 III |             kako je bila ona neumna, ko se je jokala!... Tudi mati
 21 III |          Kako je pač ležala na odru, ko je imela tako smešen okrogel
 22 III |              smešen okrogel obraz in ko je bila tako debela? Uboga
 23 III |        zmerom tako neumnoresni... In ko bi človek knjigo raztrgal?
 24 III |              in gledala v sanjah. In ko je gledala, je zagledala
 25 III |             po sobi, kakor cekin, in ko je šla skozi okno, me je
 26 III |           bile še oblečene in umite, ko je prišla sestra Cecilija.
 27 IV  |              sodil k ostalim štirim. Ko se je potolažil, je poniknil
 28 IV  |               lepih kurjih čevc, ali ko je šla -- "Bog poplačaj!
 29 IV  |               Katici se je zagabilo, ko jih je ugledala, ali tresla
 30 IV  |            otroci, jaz nisem takšen! Ko bi bil vedel, bi vam bil
 31 IV  |               ostala je bleda groza, ko je posijalo jutro in šele
 32 IV  |          Cecilija je gledala nanj in ko je bil tako črn in potuhnjen
 33 IV  |             z roko in smejale so se, ko se je prevalil ter zibaje
 34 IV  |            poskakovalo in padalo. ~A ko se je oziral navzgor, mu
 35 IV  |              zgenilo, zaspale so... ~Ko si je Lojzka zjutraj obuvala
 36 V   |      stopnicah in je čakala noči. In ko se je mračilo, je molila --
 37 V   |             je bilo tiho, čudomirno. Ko se je vzdramila, ni stopila
 38 V   |                Prišla je tista zima, ko so zgrabili njeno posteljo
 39 V   |              in bilo jo je sram. Ali ko se je ozrla dol po krilu,
 40 V   |       radosti je zatisnila oči... In ko je zatisnila oči, je vse
 41 V   |              bil na nji zapisan dan, ko so jo bili prinesli. Bilo
 42 V   |          vsenaokoli? Ob tistem času, ko se je Tina vzdramila, se
 43 V   |         Velik in strašen čas je bil, ko je spoznala mrtvašnico,
 44 V   |                Prišel je prvikrat in ko je šel mimo, jo je pobožal
 45 V   |              ob njenem godu je bilo, ko jo je pobožal prvikrat;
 46 V   |           Jesensko popoldne je bilo, ko je prišel Edvard, brat Pavle,
 47 V   |            bi bila sestra njegova in ko je šel, se je ozrl še enkrat
 48 V   |          lahkim gosposkim korakom in ko je govoril, ko se je nasmehnil,
 49 V   |            korakom in ko je govoril, ko se je nasmehnil, je bilo
 50 V   |          duri, ali Tina ga je videla ko je stopil prednjo mimogredé
 51 V   |        tistih nizkih, sivih oblakov, ko ne vé človek, kam bi se
 52 V   |              je pred njo samo časih, ko je šel mimo dolge vrste
 53 V   |          Kako ti je ime?" je prašal, ko jo je ogovoril prvikrat. "
 54 V   |           sledili Tinini pogledi. In ko je bila noč, so sople težke
 55 V   |            je zgenilo, kakor takrat, ko je butal ob okno anarhist... ~
 56 V   |              se odela preko obraza. ~Ko je bilo tema, se je vzdignila
 57 V   |              in je kričala v spanju. Ko se je vzbudila, je bila
 58 V   |              bi bilo tiho v sobi. In ko je ugasnila luč, ko je utihnilo
 59 V   |               In ko je ugasnila luč, ko je utihnilo šepetanje na
 60 V   |           njegove oči, kakor takrat, ko je sedel pod kostanjem,
 61 V   |           Tina se ni vrnila več; ali ko je ležal nekoč pozneje otrok
 62 VI  |               zakaj ni hotela domov. Ko so se zaprle duri za gospodom,
 63 VI  |           bolj gnusna, kakor takrat, ko sta si stala nasproti s
 64 VI  |          zakaj, zakrila si je obraz. Ko sta se vrnila čez dolgo
 65 VI  |           šel ponjo. Takoj prvi dan, ko se je vrnila, sta si stala
 66 VI  |             in obrvi so se namršile, ko so se zaprle duri; življenje
 67 VI  |            gledala in se je smejala. Ko je bilo že pozno, so objemali
 68 VI  |       zgodilo nekoč. Zvečer je bilo, ko so se vračali delavci in
 69 VI  |               Oče se je okrenil, ali ko je bil že pri durih, se
 70 VI  |             njenem srcu tisti večer, ko je doživela čudno radost,
 71 VI  |            doma in je sedel za mizo, ko je prišla iz druge sobe
 72 VI  |            še duri ni zaprl za sabo. Ko se je vrnila ženska, se
 73 VI  |             bilo tedaj, tisti večer, ko se je še dremotno svetilo
 74 VI  |          prišel dolgoroki delavec in ko je šel drugič mimo, je postal
 75 VI  |              je bilo vino na mizi in ko je bilo pozno, je kuhala
 76 VI  |           misli in je zaspala kmalu. Ko se je vzbudila, je sedela
 77 VI  |             njenih ust; celo ponoči, ko je sedela za mizo in je
 78 VI  |           delati je treba... delati. Ko bi človek mogel... tako
 79 VI  |          Malči; še leto ne več, manj ko leto, in to mine tako hitro.
 80 VI  |         Malči je poslušala vesela in ko je zaspala, se je preselila
 81 VI  |           vrnil več. Mati je jokala, ko se je poslavljal, vse rdeče
 82 VI  |           pegasta; spremila ga je in ko se je vrnila, je jokala
 83 VII |              zemlje. ~To je bil dan, ko se je rodil Človek in vsa
 84 VII |          Tako so praznovali praznik, ko je nastopil Človek svojo
 85 VII |           bilo mu je kakor v sanjah, ko je slišal tolažilne besede
 86 VII |           slišal tolažilne besede in ko je začutil usmiljeno roko
 87 VII |           glavo, druga na životu. In ko je ležala in so blodile
 88 VII |         Malči je malo zadremala, ali ko je zatisnila oči, se je
 89 VII |          svetloba. ~Katica je bdela; ko je gledala po sobi, je razločevala
 90 VII |            uboga, oči bodo objokane. Ko bo položila papir na odejo,
 91 VII |         takoj privadile teme, -- ali ko je izpregledal, ko je spoznal,
 92 VII |               ali ko je izpregledal, ko je spoznal, je skočil k
 93 VII |          prej nikoli. "Katica, danes ko je sveti dan, sem ti prinesla
 94 VII |             iz tenkih belih prstov. "Ko sem šla tod mimo, Katica,
 95 VII |              ni bilo čuti koraka. In ko je šel mimo, je bil njegov
 96 VII |             bil in ubog in uklenjen, ko je bila ona zdrava in svobodna.
 97 VII |              Nasmehnila se je Malči, ko je ugledala zavoje. Dobre
 98 VII |       trepalnice so lezle na oči. In ko je delala, morda vso noč,
 99 VII |               daljše nego življenje. Ko se je ozrl na Katico, so
100 VII |               Mati je prišla k meni, ko se mi je sanjalo, in mi
101 VII |       Umaknila bi se in se ni upala. Ko so odšli, je pohitela k
102 VII |        dežele in so se mu poklonili, ko je ležal v betlehemskem
103 VIII|              umazani. Ali pride čas, ko se povrne v sončne kraje,
104 VIII|          drugo izbo, ali slišala je, ko je rekel gost: "V kriminal
105 VIII|              roke so bile neokretne, ko so odpenjale. "Kako si lepa,
106 VIII|           poslali Lucijo v inštitut. Ko je prišla o počitnicah domov,
107 VIII|             Tončka je slišala nekoč, ko sta govorila v sosednji
108 VIII|              goste očetov prijatelj. Ko je prišel prvikrat, je ugledal
109 VIII| ostudnogladek... Tako se je zgodilo, ko je bilo tiho v sobi, da
110 VIII|               Tončka!... Tončka!"... Ko je šel, je vsa trepetala
111 VIII|           žalosti in vesela je bila, ko je drdral voz po kamenitem
112 VIII|            temno in zaduhlo grozo... Ko je prišla, so jo pozdravili
113 VIII|              glavo in se ni branila, ko je začula gladki glas, ki
114 IX  |           vabilo... ~Jeseni je bilo, ko je prišla Malči, takrat
115 IX  |          šumí. Zavzdihnila je časih, ko se je okrenila na postelji,
116 IX  |             trpljenje poslednjikrat, ko je umrl kanarček. Ubogi
117 IX  |           trepalnic ni vzdignila. In ko je stopila mati k postelji,
118 IX  |           Malči mislila nanjo. Kmalu ko je bila prišla, jo je ugledala
119 IX  |   prestrašila Malči; bilo je pozimi, ko so bila njena lica še polna
120 IX  |          bila njena lica še polna in ko so gledale še nemirno njene
121 IX  |            je razcvetela njena duša, ko so zunaj, v hladnem aprilovem
122 IX  |              Samo nocoj še in jutri, ko se vzbudim, bo vse drugače..."
123 IX  |            Malči je poslušala nekoč, ko so se razgovarjale. "Zakaj
124 IX  |                  Seveda pojdeš!" ~In ko je sijalo sonce tako veselo
125 IX  |           neprestano, in zdaj je ni, ko je treba na pot... ~Že so