Part

  1 I   |  objemala mater okoli vratu in ji je slonela z životom na
  2 I   |      na belih licih, in sladko ji je bilo, pritisnila je čelo
  3 I   |       Malči je trepetala, mraz ji je bilo; hodnik je bil neizmerno
  4 I   |    imela vlažne oči, ali obraz ji je bil miren in ni se ozrla
  5 I   |      upala prositi vode. Sitno ji je bilo, da mati joka, sram
  6 I   |     blizu ta obraz in zdelo se ji je, kakor da ga še nikoli
  7 I   |       vzdihnila Lojzka. "Če bi ji dali pomije, pa bi jih pila!" ~
  8 I   |     let. Krepka je bila, obraz ji je bil zdrav in rdeč, nekoliko
  9 I   | premikala bolj počasi. Noge so ji bile tenke, kakor noge dveletnega
 10 I   |        obrazom. Vztrepetala so ji lica, kadar jo je pobožal
 11 I   |      da imamo spet novo? Malči ji je ime." Kakor da bi ji
 12 I   |        ji je ime." Kakor da bi ji bile roke obrnile glavo,
 13 I   |      je komaj ozrla, trudne so ji bile oči in vsa je bila
 14 I   |   odeji. ~Malči ni spala. Mraz ji je bilo v novi postelji,
 15 I   |       je moliti, ali besede so ji nenadoma pošle, težko, mučno
 16 I   |       od luči. Zasmilili so se ji vsi, tudi kanarček se ji
 17 I   |       ji vsi, tudi kanarček se ji je zasmilil, ki je sedel
 18 I   |       sunkoma, po licih dol so ji tekle solze, ni se mogla
 19 I   |      jokaj, Malči!" ~In hotela ji je povedati nekaj lepega
 20 I   |      zatisnile... In precej se ji je sanjalo nekaj zelo čudnega:
 21 II  |        se je proti sobi, obraz ji je bil svetel in rdeč, kakor
 22 II  |   pepelnate lase; trinajst let ji je bilo morda šele, nad
 23 II  |        šestimi leti; ves život ji je bil z ranami pokrit in
 24 II  |        dvema posteljama; obraz ji je gorel, oči so gledale
 25 II  |     zamežikala je, kakor da bi ji bilo zableščalo sonce v
 26 II  |      životom; temna rdečica se ji je razlila po licih do vratu
 27 II  |       si je z roko lase, ki so ji bili padli preko čela in
 28 II  |       mežikala je in ves obraz ji je bil napet od pridržanega
 29 II  |         sladko razpoloženje se ji je smehljalo v dobrem srcu. ~
 30 II  |     Malči."  "O, Malči! -- Daj ji, daj ji podobico, Margit! --
 31 II  |       O, Malči! -- Daj ji, daj ji podobico, Margit! -- In,
 32 II  |      črno damo in podbradek se ji je nalahko stresel in se
 33 II  |    zasvetil obraz, kakor da bi ji bile povedale nekaj zelo
 34 II  |    skopost... Lojzka, zakaj pa ji nisi dala košček kruha? --
 35 II  |      do mize, je sopla in čelo ji je bilo potno. Njene oči
 36 II  |      in je stopil k Lojzki. Ko ji je pogladil z roko bujne,
 37 II  |       na brata in zasmejalo se ji je srce od tihe hudobnosti. ~"
 38 II  |  jokajočim glasom, ali srce se ji je smejalo s sladkim, razumnim
 39 III |        stopila k nji, pobožala ji je s toplo roko mrzla lica
 40 III |     štirinajst let... Nekoč se ji je prikazala ponoči Mati
 41 III |    Minka je zakašljala, Rezika ji je prinesla kozarec vode. ~"
 42 III |       kakor sonce..." ~"Kje se ji je prikazala?" ~"Tu v sobi,
 43 III |      Rezika je bila resna, ker ji je bilo v mislih, da bi
 44 III |     pride povedat!" Malo čudno ji je bilo, ali bolj je bila
 45 III |   sedela v postelji, zehalo se ji je in ni se ji hotelo vstati. ~
 46 III |       zehalo se ji je in ni se ji hotelo vstati. ~Minka je
 47 IV  |        Malči in nevoščljive so ji bile, da je škropil nanjo
 48 IV  |       sklonila glavo, prijetno ji je bilo in smejala se je.
 49 IV  |     govoriti ne more. Zdelo se ji je, da tudi misli kakor
 50 IV  |       oče h kletki. Ali vendar ji je bilo malo sitno in prigovarjala
 51 IV  |     sem jaz pri tebi!" Poletel ji je na glavo, igral se je
 52 IV  |  požrem, zapijem na žganju? Da ji še solda ne dam, da tepem
 53 IV  |        neumni! Zadosti denarja ji dam, ampak ona --" ~Govoril
 54 IV  |     Katice obraz, zasmilila se ji je in čudno strah jo je
 55 IV  |        stran z nogo, gnusil se ji je anarhist. Kremplji so
 56 V   |    velikimi črnimi očmi. Težko ji je ležalo na srcu, ni ji
 57 V   |       ji je ležalo na srcu, ni ji bilo do spanja. Vzglavje
 58 V   |      Zazeblo jo je, lica so se ji zgrbila in zdelo se ji je,
 59 V   |      se ji zgrbila in zdelo se ji je, da so trda in mrzla
 60 V   |       je zmerom bolj, zdelo se ji je, da se premika, da namiguje.
 61 V   |   nalahko z belimi perotmi, da ji je dihala v lica prijetna
 62 V   |   obrazi, tuji ljudje... Padla ji je snežinka na oko, spreletelo
 63 V   |        in ni vedelo kam. Tesen ji je bil dom:. dva metra dolg,
 64 V   | mrtveci in vse njih početje se ji je zdelo zoprno in smešno.
 65 V   |   opazila to roko in v srcu se ji je zgenilo, kakor takrat,
 66 V   |     krik v spanju in precej se ji je zazdelo, da je v bolnišnici
 67 V   |      Tam onkraj smrti... Lahko ji je bilo pri srcu; vzdigne
 68 VI  |      Zakaj govori o nogah? Kdo ji je dal pravico? Zase naj
 69 VI  |   težko sopenje. Z veliko silo ji je bušila kri v lica, sram
 70 VI  |      jo je žgalo, ali v životu ji je bilo slabo, vzdigalo
 71 VI  |       vina. ~"Pij!"  Lojzka bi ji zaklicala: "Beži! Pojdi
 72 VI  |  zatisnila oči in je pila; oče ji je gledal v obraz s predrznimi
 73 VI  |        je k steni, kakor da bi ji bil angel vrgel odejo preko
 74 VI  |      je šele pozno v noč; bilo ji je težko in slabo in iskala
 75 VI  |   potegnil je žensko k sebi in ji je pričel trgati bluzo na
 76 VI  |       njenih besed. Zato so se ji umikale in so se je bale,;
 77 VI  |    vedi kdo je bil... Lasjé so ji zdaj siveli in tudi se ni
 78 VII |       misli, je začutila, kako ji je dihnilo v lica in vedela
 79 VII |     večer. Jutri pride mati in ji prinese v papirju kolača.
 80 VII |    mogla vstati, zableščalo se ji je. Tedaj se je zasvetilo
 81 VII |       odprte trepalnice, da se ji je samo pisano bleščalo
 82 VII |        prašala dama in lica so ji bila zardela. "Darove delim!"
 83 VII |      je pohitela k oknu, da bi ji umilo lica prijazno sonce,
 84 VIII|     umrla je... Tudi tisti dan ji ni bil jasen v spominu,
 85 VIII|      prvi večer čudno -- blago ji je bilo in bala se je, umikala. "
 86 VIII|       prijateljici, Mariji. Ni ji povedala, kam so se preselili,
 87 VIII|    pestovala, slačila jo je in ji je ponujala gole prsi, kakor
 88 VIII|       prihajala k njim, pisala ji je tudi pisma, tako neumna,
 89 VIII|        Lucija smejala in da se ji je Marija zastudila. Ogibala
 90 VIII|        ki so se tresle, ležala ji je v naročju in je mislila
 91 VIII|   Marija, samo zamahnila je in ji sunila roko stran, kadar
 92 VIII|        ne hodi z njo, zato ker ji je bilo dobro, kadar je
 93 VIII|       je bilo tam! -- Zdelo se ji je, kakor da je bila stopila
 94 VIII|       sklonila k nji, položila ji je roko na stegno, stiskala
 95 VIII|      njih glas in zasmilila se ji je Marija. Ali Lucija je
 96 VIII|        se je bala Lucije in ni ji bilo več prijetno v njenem
 97 VIII|      bolj gibka in topla, "Bog ji blagoslovi!" si je mislila
 98 VIII|       je mislila Tončka in nič ji ni bilo žal. ~Tako je ostala
 99 VIII|  Tončka ga ni ljubila; zdel se ji je čudovelik in strašen,
100 VIII|  Jecljal je in iz njegovih ust ji je padla gnusna kaplja na
101 VIII|        kakor je hotel. Lica so ji upadala in spala je nemirno;
102 VIII|        se je nenadoma in slabo ji je bilo... ~Prišlo je hrupno
103 IX  |  košček sinjega neba; zdelo se ji je, da je blizu, tako blizu,
104 IX  |   izpraševala mati in solze so ji tekle po licih. ~Malči pa
105 IX  |   stresla z glavo, zato ker so ji padali lasjé venomer na
106 IX  |      mater in je mislila, čemu ji pač teko solze po licih;
107 IX  |       zaspana, samo gledati se ji ni hotelo. Prišla je mati;
108 IX  | poznala matere? Govoriti pa se ji ni hotelo in sama ni vedela,
109 IX  |   grofica in je prosila, da bi ji odprle duri; njen nos je
110 IX  |        Da umrje Malči. Hudo bi ji bilo, zato ker misli, da
111 IX  |        jo je po čelu, obrisala ji je z robcem pot in ji je
112 IX  | obrisala ji je z robcem pot in ji je potegnila odejo do vratu... ~
113 IX  |      sestra Cecilija je šla in ji je prinesla prazniško obleko.
114 IX  |       nemir, temno in bolestno ji je leglo na misli, zaječala
115 IX  |      Obšel jo je nemir, ker se ji je zazdelo, kakor da bi