Part

  1 I   |       belo, tako da se je svetilo iz temne podobe kakor da bi
  2 I   |           divji obrazi so prežali iz temnega ozadja; svetnik
  3 I   |  pogledala skozi okno v polumrak. Iz polumraka so se zasvetile
  4 I   |       klonila, obraz je bil kakor iz mramorja, tudi ustnice so
  5 I   |            in samoten glas, kakor iz daljne daljave, se je zazibal
  6 I   |        izgubil se tja dol v temò. Iz teme se je svetlikala luč;
  7 I   |         se je bližala, stopila je iz teme in čisto pred njo je
  8 I   |      kakor da bi bili stopili dol iz nebes, izpred božjega trona... ~
  9 I   |      trona... ~Odprle so se duri, iz postelje so se vzdignile
 10 I   |       jaslice, umetno sestavljene iz lesa in papirja -- vse lepo
 11 I   |       zaklicala prav nežna punčka iz cunj. ~Od postelje, ki je
 12 I   |          vzdignila kuštrava glava iz blazine. Rumen obraz, nos
 13 I   |        kričeč glas se je vzdignil iz gruče in za njim so se oglasili
 14 I   |         trenotna senca je izginil iz obrazov resni mir brez sledu,
 15 I   |      mučno ihtenje se je vzdigalo iz prsi, ustnice so trepetale
 16 II  |         je bil z ranami pokrit in iz ran je teklo neprestano.
 17 II  |          ni izpregovorila besede. Iz zavoja so se prikazale pomaranče,
 18 II  |     pisano vrečico in je prinesla iz nje ličen bel nožek. Starejša
 19 II  |    postelje ter so delile koščke, iz katerih se je cedila sladka
 20 II  |       obraz širok in mehak, kakor iz testa. Nasmehnila se je
 21 II  |          z obema rokama na hrbtu, iz suknje so mu visele nove
 22 II  |   prinesel, Rezika." ~Izvlekel je iz žepa jabolko, držal ga je
 23 III |          je svetila luč. Od sten, iz teme so strmeli obrazi svetnikov,
 24 III |         živo, strahotno se belijo iz teme, na obrazih se pozna
 25 III |          glasove, ki so prihajali iz neznanih pokrajin, tožeči
 26 III |           besede. ~Vzdignil se je iz postelje suhi, rumeni obraz
 27 III |     nerazumljivega in groznega. ~"Iz Amerike je prišel in ni
 28 III |          obema rokama in je padel iz postelje. Zavpili so in
 29 III |       suha, komaj se je še videla iz postelje in njene oči so
 30 III |        kakor tisti majhni možički iz lesa; potegne se malo za
 31 III |           Uboga mati! Izrezala bi iz knjige obadva, skrila ju
 32 III |          so se, Rezika je skočila iz postelje, še pol v sladki
 33 III |        umrla?" je vprašala Lojzka iz postelje. ~"Ne še!" je odgovorila
 34 III |         bilo trdo in gladko kakor iz porcelana; oči so gledale
 35 IV  |      srditohreščeč glas je prišel iz tankega grla, kakor da bi
 36 IV  |       Temne nevarnosti so prežale iz vseh kotov in lahko bi se
 37 IV  |          ga je otožnost, porojena iz nerazumljivega hrepenenja.
 38 IV  |   ovladala siloma, mu je privrelo iz prsi, sklonil se je globoko
 39 IV  |           odšli, si je upal komaj iz kletke. Morda je še ostalo
 40 IV  |           bil pameten, ni šel koj iz kletke, dasi so mu bila
 41 IV  |          je kljun, iztisnil se je iz grla cvileč, obupen glas. ~
 42 IV  |       Jezus Kristus!" -- so vzele iz kletke njen zeleni dar ter
 43 IV  |         belo nitko, ali je izrval iz blazine mehko perce ter
 44 IV  |            ali jeza se je razlila iz srca v oči, na čelo, na
 45 IV  |          z lepim glasom od nekod, iz davnodavne preteklosti. ~
 46 IV  |          zgenila in glasu ni bilo iz grla... ~Ali vratca so bila
 47 IV  |      prišel Reziki šepetajoč glas iz grla. ~"Malči, glej!" ~Položila
 48 IV  |       počasi, mukoma, se je izvil iz prsi glas, so se izvile
 49 IV  |          glas, so se izvile solze iz oči in je dihalo srce... ~
 50 IV  |      Sklonila se je, izpustila je iz rok in skočilo je na tla --
 51 IV  |     drevje. Ves čas ni bilo glasu iz njega, nikogar ni bilo,
 52 IV  |         Črn klopčič se je izvalil iz copata, skrit je bil globoko
 53 V   |            ni stopila nikoli več; iz rane je teklo neprestano. ~
 54 V   |          kolači; lepo diši, kakor iz slaščičarnice. Pride bliže
 55 V   |    utihnilo; tedaj se je vzdignil iz daljave, od onkraj oblakov
 56 V   |        vsenaokoli z mokrim zidom, iz katerega gledajo umazana
 57 V   |        nerazumljive; prihajale so iz drugih krajev, izpod drugega
 58 V   |     spoznala je njegove korake že iz nerazločnega šuma na koridorju.
 59 V   |       odtrga morda zeleno mladiko iz žive meje. Tako razmišljene
 60 V   |          nenadoma se je vzdignilo iz njega vročeživo, silno hrepenenje,
 61 V   |      čiste, misli so se vzdignile iz blatne prsti in so se vzpenjale
 62 V   |      nočni mizici poleg postelje. Iz predala je vzela zavoj užigalic
 63 V   |          Agata, ki je bila prišla iz sosednje sobe, sta prijeli
 64 VI  |        glasom, izbruhnjena siloma iz umazanih prsi, je bila kakor
 65 VI  |       rdela njena lica, je ginila iz njegovih tista kaplja krvi,
 66 VI  |     zajokala, ali komaj so prišle iz oči drobne solze, je zadonela
 67 VI  |       nekoč so nesli pozno ponoči iz sobe pijanega človeka, ki
 68 VI  |       sedel za mizo, ko je prišla iz druge sobe delavčeva ljubica,
 69 VI  |          zapisan greh, govoril je iz njenih besed. Zato so se
 70 VI  | zavzdihnilo, zaihtelo zamolklo -- iz noči, Bog vedi odkod, bi
 71 VI  |       takrat ni bilo nikoli solze iz njenih oči, tudi ne vzdiha
 72 VI  |        njenih oči, tudi ne vzdiha iz njenih ust; celo ponoči,
 73 VII |           božične pesmi, vrele so iz zimske zemlje. ~To je bil
 74 VII |           dolgo; vse, ki so mogle iz postelje, so se pripravljale
 75 VII |      tistih sanj, ki so prihajale iz nebes; nato pa je zaklenkalo
 76 VII |            zavržena, obsojena; in iz drobnih obrazov, prezgodaj
 77 VII |           že bila procesija, samo iz daljave se je slišalo žvenkljanje
 78 VII | skrivnosten šum je prihajal kakor iz katakomb, iz podzemskih,
 79 VII |       prihajal kakor iz katakomb, iz podzemskih, veličastno razsvetljenih
 80 VII |       glej, Katica, sem si izžela iz tega suhega telesa, ki je
 81 VII |           so se vzdigale zamolklo iz katakomb, mirno so gorele
 82 VII |         bi bila pravkar vzcvetela iz tenkih belih prstov. "Ko
 83 VII |          jih prinesli tuji ljudje iz tujih hiš, so ločile natanko
 84 VII |           hripav in tih, ni mogel iz grla. Katica se je ozrla
 85 VII |         svežem zraku, ki je dihal iz oblek, so prinesli življenja
 86 VII |       nekaj zoprnega in je sijalo iz oči. Občutila sta bila polzavedno,
 87 VII |     zgodilo nekaj čudovitega. Gor iz zaduhle doline življenja
 88 VII |       Prišli so tudi trije kralji iz Jutrove dežele in so se
 89 VIII|             Spominjala se je luči iz davne preteklosti -- svetilo
 90 VIII|     Spominjala se je tudi obrazov iz tistega časa, nejasno, drug
 91 VIII|  življenje in dom. Prišla je bila iz sončnih krajev v dolino,
 92 VIII|          je poslušala in ugibala, iz glasov in šumov so vstajale
 93 VIII|        njene besede so bile tuje, iz skritega življenja. Pripovedovala
 94 VIII|        bila koketno, da so vabili iz svetle napete obleke kipeči
 95 VIII|           vsak glas, ki je prišel iz srca; kadar je vzkriknilo
 96 VIII|       mogla geniti. Jecljal je in iz njegovih ust ji je padla
 97 IX  |         je zdelo, da prihaja mati iz daljnodaljnih krajev, iz
 98 IX  |          iz daljnodaljnih krajev, iz drugega sveta; videla jo
 99 IX  |           časih nasmehnila, kakor iz sočutja. Komaj se je zavedala,
100 IX  |         so bile tanjše in daljše, iz globokih jam so gledale
101 IX  |      nenaravno velike, mirne oči. Iz kosti na nogah, na hrbtu
102 IX  |          daleč je, zunaj, globoko iz doline šumí. Zavzdihnila
103 IX  |        čisto jasni in razumljivi. Iz doline je govorilo, tako
104 IX  |          po sobi, v naročju punco iz cunj, ali očetov cilinder
105 IX  |          nestalno upanje, vzraslo iz bolnega srca, iz skrbi in
106 IX  |          vzraslo iz bolnega srca, iz skrbi in trpljenja, izgubljeno,
107 IX  |    pričakovanja! Vse, ki so mogle iz postelje, so se napravljale
108 IX  |   oblečene so bile v lahke srajce iz srebrne pajčevine, podile
109 IX  |           glas se je bil vzdignil iz postelje. Nagnila se je
110 IX  |       Vesela procesija se je vila iz doline, kjer je noč in trpljenje.
111 IX  |         so se lesketali mu lasjé, iz zlatih žarkov spleteni...