Part

  1 I   |         na steni razpelo z golim, vse krvavim telesom križanega
  2 I   |            ki so hrepenele po nji vse solzne. Okrvavljeno kamenje
  3 I   | sestavljene iz lesa in papirja -- vse lepo in zelo resnično, hlev,
  4 I   |           je ime, ti?" ~"Malči!"  Vse ostale so utihnile in so
  5 I   |      sredi sobe okrog nizke mize, vse pokrite s knjigami, podobami,
  6 I   |        bil, smejala se je sama in vse so se smejale. Postelje
  7 II  |           so imele v kitah. Skoro vse so sedele okoli mize, samo
  8 II  |     Lojzka s hudobnim nasmehom in vse so se zasmejale na glas. ~"
  9 II  |       ljí-bo djéte!" ~Ozrle so se vse hkrati, če so zaškripale
 10 II  |         je tresel, stresalo se je vse ogromno telo. ~"Take so,
 11 II  |       obema rokama. Toda ustnice, vse še prestrašene, so se veselo
 12 II  |        uboge mlade duše, glej, in vse so se vzdignile in so šle
 13 III |       štiri so ostale v postelji, vse druge so šle k maši. Dolga
 14 III |       kakor starikav pritlikavec. Vse so bile zavite v težke,
 15 III |          zgrinjale se skoro preko vse kapelice. Kakor čudno, skrivnostno
 16 III |      umreti. Smrt je bila v sobi, vse so jo čutile, ali ni bila
 17 III |       visoka... Drugi dan smo šle vse k maši in sveče so gorele
 18 III |           sestra; vzbudila nas je vse, prižgali so luči in so
 19 III |          mrtva." ~Umolknila je in vse so molčale, tako da se je
 20 III |        oglasila grbava Brigita in vse so vztrepetale, kakor da
 21 III |           tretja Ančka je bila in vse tri so umrle. Tebi je bila
 22 III |         je umrla. Zvečer je bilo, vse smo že ležale in sestra
 23 III |         zaspati zvečer; ko smo že vse spale, je še zmerom govorila
 24 III |         drugo. In soba bo ista in vse bo isto. ~Na dom je mislila
 25 III |         in bele nizke cerkvice -- vse samo čudo. Naslikano na
 26 III |            kadar je hodila, se je vse zibalo na nji, kakor puta
 27 III |           rakvi pa:. Oh-oh-oh! -- Vse to je bilo kakor naslikano.
 28 III |           dobro!... ~Noč je bila, vse so spale. ~Minka je zakričala
 29 III |         Zašumelo je na posteljah, vse so vstale in so se oblačile
 30 IV  |      stresal se je ter škropil na vse strani. Skočil je potem
 31 IV  |          misli kakor človek in da vse sliši in vse razume. ~Zletel
 32 IV  |         človek in da vse sliši in vse razume. ~Zletel je časih
 33 IV  |        posteljah, ob mizi je bilo vse kakor zmerom, nič ni ostalo
 34 IV  |         in vode... In kakor so se vse zaničevaje smejale neokretnemu,
 35 IV  |       kanarček pa se je oddahnil. Vse so čutile, kar je čutil
 36 IV  |         za mračna hudodelstva. In vse je bilo temno, strašno --
 37 IV  |         zato je bil časih otožen. Vse gorjé pride od zunaj, ali
 38 IV  |     megleno nebo tam zunaj, kakor vse življenje tam zunaj. Ni
 39 IV  |          gledale motno in so bile vse rdeče. ~Postal je med durmi
 40 IV  |            da sem tak pijanec? Da vse požrem, zapijem na žganju?
 41 IV  |            Sem vedel dobro, da ti vse to pripoveduje in da ti
 42 IV  |           to pripoveduje in da ti vse to verjameš, ti otrok neumni!
 43 IV  |         kakor da bi nosil copate. Vse so bile okoli njega, on
 44 IV  |       videlo se je golo drevje in vse je bilo tako blizu... ~Spet
 45 IV  |     Lojzka se je smejala hudobno, vse so bile poleg in so gledale,
 46 IV  |     širila in širila, zagrnila je vse. ~Komaj za palec visoko
 47 IV  |           so oči in kje je kljun, vse je bilo krvavo in zmršeno.
 48 V   |           so še ostali na stenah, vse težke misli so ostale tam;
 49 V   |          poslušala in je razumela vse in zato je bilo njeno življenje
 50 V   |        prvega dne in bo ostala na vse večne čase.  Spominjala
 51 V   |        hipu je bolečina odnehala, vse je odnehalo, kakor smrt
 52 V   |          nekaj sladkega, mehkega, vse je bilo tiho, čudomirno.
 53 V   |        rane je teklo neprestano. ~Vse je bilo tam strašno, Bog
 54 V   |         pač proklel tisto hišo in vse ljudi, ki so bili tam in
 55 V   |          ljudi, ki so bili tam in vse veliko temno predmestje.
 56 V   |         veselih oči; črno je bilo vse in umazano, smrdelo je po
 57 V   |     nikogar. Tako se je zmračilo, vse je bilo tiho in samotno
 58 V   |           želji neznana sladkost. Vse je dozorelo v nji ob tisti
 59 V   |           ko je zatisnila oči, je vse utihnilo; tedaj se je vzdignil
 60 V   |          oko, spreletelo jo je in vse je izginilo, ni bilo več
 61 V   |        smejó se in kramljajo. Ali vse njih kretnje, vse njih besede
 62 V   |  kramljajo. Ali vse njih kretnje, vse njih besede so smrt. Njeno
 63 V   |          Živela je med mrtveci in vse njih početje se ji je zdelo
 64 V   |         je bila šla pomlad, pa je vse dozorelo v nji, srce je
 65 VI  |   platneno steno pred posteljo in vse se izvrši, kakor da bi nič
 66 VI  |        preko glave -- izginilo je vse in vzbudila se je šele pozno
 67 VI  |   pomaranč, piruhov; razdelila je vse med tovarišice, sama ni
 68 VI  |       vlažnih sobah, kjer je bilo vse temno, mrzlo, neprijazno.
 69 VI  |         se je zgrudil tudi sam in vse polno krvi je bilo na tleh.
 70 VI  |         ga ugledale, je bilo srce vse polno sočutja, stisnilo
 71 VI  |      Ampak ozre se na posteljo in vse se ustavi, roka se ne gane
 72 VI  |          stanovanje se preselimo, vse novo pohištvo si napravimo.
 73 VI  |       kako nam uredim stanovanje, vse sem že premislila natanko..."
 74 VI  |        misli uravnati stanovanje. Vse je videla že tako jasno
 75 VI  |      jokala, ko se je poslavljal, vse rdeče so bile njene oči,
 76 VI  |          se ni več lepo oblačila; vse je ležalo v omari: rdeči
 77 VI  |           in če gledajo blago, so vse solzne. Da, nič drugega
 78 VI  |         je nebo jasno, neskončno, vse je čisto mirno, neoskrunjeno;
 79 VII |       Križani Človek je sprejemal vse, na nikogar ni pozabil,
 80 VII |   prepregel je bil bele stene. In vse so čutile, da hodijo angeli
 81 VII |         Zaspati niso mogle dolgo; vse, ki so mogle iz postelje,
 82 VII |    pastirji, ki so klečali tam -- vse je bilo tako blizu in domače,
 83 VII |        nogami... ~Zadremala je in vse je bilo pred njo še bolj
 84 VII |           K sebi bi jih poklicala vse, otroke in mater, da bi
 85 VII |            Zatisnile so se oči in vse je bilo pred njo jasno in
 86 VII |        zakaj begala je ves večer, vse dolgo leto in vse dolgo
 87 VII |          večer, vse dolgo leto in vse dolgo življenje. Trudna
 88 VIII|           je zgodilo nekoč, da je vse ugasnilo. Strah in nepokoj
 89 VIII|       natanko, da so zlagane tudi vse materine mehke in sladke
 90 VIII|     govorila kakor govore otroci, vse njene besede so bile tuje,
 91 VIII|          za stopnico dol, kjer so vse tiste grde in grozne skrivnosti,
 92 VIII|         in jo je vrgel na zofo... Vse ima, omožene ženske in vlačuge
 93 VIII|        kričal je in potem je bilo vse tiho. Mati je prišla s hitrimi
 94 IX  |          bil daleč tisti večer in vse, kar je bilo pred njim. ~
 95 IX  |         na molku in je dremala... Vse so vedele, da je v sobi
 96 IX  |               Zdaj pa je razumela vse, njene misli, prej nemirne,
 97 IX  |          jutri, ko se vzbudim, bo vse drugače..." Nerazumno in
 98 IX  |       zmagoslavnega pričakovanja! Vse, ki so mogle iz postelje,
 99 IX  |           Visoko je in neizmerno, vse je potopljeno v njem...
100 IX  |         je letos. Zunaj je pač že vse zeleno, vse že v cvetju." -- "
101 IX  |       Zunaj je pač že vse zeleno, vse že v cvetju." -- "Zakaj
102 IX  |        Malči po sobi in je videla vse oči uprte váse. Opazovale
103 IX  |   poslušale so, kako je sopla. In vse oči so jo prosile: "Daj,
104 IX  |       treba na pot... ~Že so bile vse oblečene, premikale so se