Part

  1 I   | polrazsvetljenim oltarjem. Stene so bile polne svetih podob; rdeče
  2 I   |      gledala te slike, njene oči so bile kakor pričarane nanje, bilo
  3 I   |            je nagibal nazaj, oči so bile uprte v nebo, roke sklenjene
  4 I   |             kamenja, oči njegove so bile, kakor da so bile ugledale
  5 I   |        njegove so bile, kakor da so bile ugledale tisto lepoto, ki
  6 I   |           krožnik in na krožniku so bile njene odrezane prsi, bele
  7 I   |        deviške prsi. Bele lilije so bile v njenih laseh in še bolj
  8 I   |           je bil njen obraz. Oči so bile uprte v nebo, uprte v oltar,
  9 I   |           mramorja, tudi ustnice so bile čisto bele, bolj bele kakor
 10 I   |             platno perotnic. Oči so bile polzaprte, mirne kakor ves
 11 I   |           in spačen od joka, oči so bile prestrašene, velike, motne
 12 I   |        hudoben pogled, ali že so se bile navadile nanjo, spet se
 13 I   |             bolj počasi. Noge so ji bile tenke, kakor noge dveletnega
 14 I   |     prižgali luči; njene ustnice so bile polodprte, zlovoljne in
 15 I   |             je ime." Kakor da bi ji bile roke obrnile glavo, se je
 16 I   |           komaj ozrla, trudne so ji bile oči in vsa je bila trudna;
 17 II  |                    II  Nedeljsko so bile oblečene, počesane, pisane
 18 II  |      zasvetil obraz, kakor da bi ji bile povedale nekaj zelo prijetnega. ~"
 19 II  |            bilo potno. Njene oči so bile nenavadno jasne, razumne,
 20 II  |        obraz ni bil lep, ustnice so bile hrastave in zelo otekle.
 21 II  |           zelo bled in upal, oči so bile rdeče, trepalnice gole. ~
 22 II  |            vzduh življenja. Spet so bile stene nedolžnobele, spet
 23 II  |           je bilo v sobi, trudne so bile, pol trudne, pol vzburjene.
 24 II  |            kakor spomin, ustnice so bile sladko-resne, materinske.
 25 II  |         plaho in motno, kakor da bi bile ugledale nekaj neznanega,
 26 III |        starikav pritlikavec. Vse so bile zavite v težke, sive rute,
 27 III |       stenah. Pred zidano oslono so bile nizke klopi za klečanje,
 28 III |            skrivnosti; njene oči so bile čudovito bistre, kakor breztelesne
 29 III |        velikim oltarjem. ~Trudne so bile, ko so se vrnile v sobo
 30 III |     pričarane proti durim, ki so se bile že davno zaprle za sestro
 31 III |            postelje in njene oči so bile večje nego ves obraz. Ali
 32 III |            pravljicah. Čudnobele so bile hiše, kakor naslikane; čudnosinje
 33 III |             odprte, tudi ustnice so bile malo odprte in zobje so
 34 III |           gledale mirno, punčice so bile obrnjene malo navzgor, polskrite
 35 III |             me je poklicala." ~Niso bile še oblečene in umite, ko
 36 IV  |          Malči in nevoščljive so ji bile, da je škropil nanjo in
 37 IV  |           samo sobo strahote, ki so bile zunaj. Zaprli so ga tedaj
 38 IV  |        Katica je čakala, nemirne so bile njene oči, matere ni bilo.
 39 IV  |              Sive karirane hlače so bile spodaj čisto razcefrane
 40 IV  |          oči so gledale motno in so bile vse rdeče. ~Postal je med
 41 IV  |           od groze odrevenele so mu bile nogé, niso se hotele vzdigniti
 42 IV  |             bi nosil copate. Vse so bile okoli njega, on pa si je
 43 IV  |       upornih oči. ~Izpustile bi ga bile, ali sestra Cecilija ni
 44 IV  |            je poskakoval. Peroti so bile preslabe, mučil se je in
 45 IV  |             bilo nebo, črne hiše so bile, videl se je vršiček golega
 46 IV  |          zunaj nebo in črne hiše so bile in videlo se je golo drevje
 47 IV  |             smejala hudobno, vse so bile poleg in so gledale, kako
 48 V   |             rdeče obrobljeno. Že so bile zvezde blizu, skoro bi se
 49 V   |       doteknila z roko, bleščeče so bile in prijazno migljajoče,
 50 V   |          trepalnicami, ali težke so bile, kakor lesene, in komaj
 51 V   |       anarhista, zakaj njene oči so bile čudojasne. Vzbudila se je
 52 V   |          vročici, na ustnice, ki so bile suhe in razpokane. Postala
 53 V   |         misli in če je govorila, so bile njene besede čudne in nerazumljive;
 54 V   |            Tina nekoč knjigo, ki so bile v nji pisane podobe. Spominjala
 55 V   |           meje. Tako razmišljene so bile tudi njegove oči in nasmeh
 56 V   |           bel je bil, ustnice pa so bile rdeče, napete; in bližal
 57 V   |        stala ob durih, njene oči so bile resne in žalostne; zazvonilo
 58 V   |    prokletih nogah, po prsih, ki so bile še polotroške in so se pač
 59 V   |        pokojno so tekle in jasne so bile kakor studenec. Tako je
 60 V   |           je prestrašila; drugod so bile njene misli, ustnice so
 61 V   |             njegov obraz, vesele so bile njegove oči, kakor takrat,
 62 V   |         skoro na glas. In podobe so bile zmerom bolj mirne in čiste,
 63 V   |         Malči je legla; komaj so se bile zatisnile trepalnice, so
 64 VI  |          sključeno, njegove noge so bile zelo tanke, na glavi je
 65 VI  |  štirinajsterimi posteljami. Tam so bile na stenah pisane tapete,
 66 VI  |          visele naokoli. Na tleh so bile preproge in sedel je človek
 67 VI  |       majhna mizica in na mizici so bile rože, težak, prijetno utrudljiv,
 68 VI  |          polna in rdeča, ali oči so bile zrele in polne zaničevanja. ~
 69 VI  |        svetlo domačo haljo, roke so bile gole, tudi na prsih je bila
 70 VI  |           je bila zardela, mokre so bile oči. Zavzdihnila je, sklonila
 71 VI  |           sta v drugo sobo; duri so bile priprte in Lojzka je slišala
 72 VI  |             Lojzka je videla, da so bile nogavice strgane, prevezane
 73 VI  |        njegove oči, roke in noge so bile dolge in nerodne, kakor
 74 VI  |          solze in neprestano, že so bile izdolble dvoje strug na
 75 VI  |             mati že za mizo; oči so bile malo rdeče, še zaspane,
 76 VI  |              še zaspane, ustnice so bile kakor opaljene; delala je
 77 VI  |         sedela na zofi, preproge so bile na tleh, od stropa je visel
 78 VI  |            poslavljal, vse rdeče so bile njene oči, lica so bila
 79 VII |        ramena, lahke in poskočne so bile njegove noge. Večni Človek
 80 VII |         doli na zemlji. ~Jaslice so bile že napravljene. Pred njimi
 81 VII |      jaslicah samih in nad njimi so bile majhne pisane svečice, ki
 82 VII |        licih, na čelu, tudi roke so bile gladke in bele. Stopila
 83 VII |           začudila. Komaj toliko so bile odprte trepalnice, da se
 84 VII |      obloženi z darovi. Postelje so bile polne kolačev in mesa, dišalo
 85 VII |             Dobre in sladke reči so bile, prav je bilo, da jih je
 86 VII |       smejala prešerno. Prešerne so bile njene oči, ali srce, še
 87 VIII|            božale po licih, še niso bile zelo tople, ali prijazne
 88 VIII|         zelo tople, ali prijazne so bile in materinske. Zapihal je
 89 VIII|            toliko groznejše, ker so bile nejasne. Ves dan je romala
 90 VIII|       poljubov; materine ustnice so bile mrzle in Tončka je čutila,
 91 VIII|         otroci, vse njene besede so bile tuje, iz skritega življenja.
 92 VIII|            motno v glavi in roke so bile neokretne, ko so odpenjale. "
 93 VIII|           so jo vabile, zato ker so bile tako velike in strašne.
 94 VIII|            je okrenila. In tedaj so bile njene oči, kakor da bi bile
 95 VIII|         bile njene oči, kakor da bi bile izpregledale: široko so
 96 VIII|             izpregledale: široko so bile odprte in polne groze. ~
 97 IX  |      skrivljene in zvite koščice so bile zavite v prozorno kožo;
 98 IX  |             ni bilo več, ustnice so bile tanjše in daljše, iz globokih
 99 IX  |      naposled v želodec. Ustnice so bile vroče in so pokale, v kotih
100 IX  |         trava do kolen, oblečene so bile v lahke srajce iz srebrne
101 IX  |                Lani ob tem času smo bile že zunaj, in ni bilo takega
102 IX  |           je treba na pot... ~Že so bile vse oblečene, premikale