Part

 1 I   |          se smehljajo v kloštrih, s hladnim, neveselim nasmehom. ~"
 2 I   |       mati in je pogledala sestro s čudnimi, otroškimi, prosečimi
 3 I   |         vrnila, prinesla je kruha s surovim maslom in kozarec
 4 I   |          modro progast predpasnik s pasom in naramnicami. Sedela
 5 I   |         gledala izza posteljnjaka s prestrašenimi očmi... ~Prišla
 6 I   |       postelji in se je naslonila s komolci na blazino. ~"Kako
 7 I   |           nizke mize, vse pokrite s knjigami, podobami, pisanimi
 8 I   |        kakor Lojzka: zibala se je s stolom in z vsem životom
 9 I   |     zagrinjalom, je stala Tončka. S počasnimi, nerodnimi rokami
10 I   |     velikimi, brezizraznimi očmi, s smehljajočim, mirnim obrazom.
11 I   |          postelji in je poslušala s sklonjenim životom. Vstala
12 II  |      grofica?" je vprašala Lojzka s hudobnim nasmehom in vse
13 II  |          se je zasmejala na glas, s čudnim, hripavim smehom,
14 II  |       dama zavoj in se je ozirala s hudomušnim pogledom: Zdaj
15 II  |    ustnice so se približale nosu. S krepkimi koraki je premerila
16 II  |            ko so stopale mimo nje s trdimi koraki rdečenose
17 II  |        sobi. Pomikala se je težko s stolom in če je prišla do
18 II  |         dajte!" je prosila Rezika s pol jokajočim glasom, ali
19 II  |         ali srce se ji je smejalo s sladkim, razumnim smehom,
20 II  |       zori in sonce se je smejalo s širokim, otroškim obrazom... ~
21 III |         velikih suknenih copatah, s kožuhovino podšitih, v rokah
22 III |            v rokah so imele molke s silnimi črnimi jagodami
23 III |          rakev, pregrnjena do tal s črnim žametom; zgoraj na
24 III |           v dolgih, belih haljah, s črnimi ovratniki, roke sklenjene,
25 III |     stopila k nji, pobožala ji je s toplo roko mrzla lica in
26 III |           ni bilo Olge. In so šli s svečami po mostovžu, kakor
27 III |        okence, kakor da bi trkalo s prstom? Spredaj v vozu je
28 III |           se je bilo tako naglas, s tistim majhnim zvončkom
29 III |         že se je danilo. Ozrem se s postelje in se začudim.
30 IV  |       vzdignila roko, pomigala je s prsti. Kanarček je skočil
31 IV  |           drobnima nogama ter pel s čistim, veselja in hrepenenja
32 IV  |           Gledale so to lepo čudo s strmečimi očmi, ali v Lojzki
33 IV  |           je še stresel, pobrskal s kljunom po perju pod perotnicami
34 IV  |          je prestrašil, zletel je s police; zunaj je bil pač
35 IV  |     Majhen! Malo bi samo pomignil s tisto črno lopato, malo
36 IV  |         imel je tenko črno suknjo s škrici, posvaljkano in obnošeno.
37 IV  |           bi jo hotel oče udariti s pestjó in zmerom še je držala
38 IV  |       gori, ki se je že pokrivala s svetlim ledom. ~Ali tu notri
39 IV  |       neprestano, kakor da bi bil s pestjo ob okno. ~"Pa skoči
40 V   |         so se v kot in so gledali s prestrašenimi očmi. Tako
41 V   |          v povesti, ter jo povede s seboj. Mraz je bilo, že
42 V   |     prevrnilo stol. Bližalo se je s težkimi, omahujočimi koraki,
43 V   |          plašne roke. Zgrabilo je s silno pestjo, glava je bíla
44 V   |      osoren glas, udaril je kakor s pestjo, in oglasili so se
45 V   |     vzdignili; zgenila je nalahko s trepalnicami, ali težke
46 V   |          vstajajo, hodijo naokoli s smešnimi, neokretnimi koraki,
47 V   |         postelji, pogladila si je s trudno roko lase raz čelo
48 V   |       svoj dom, in je zahrepenela s srcem polnim nepoznane bridkosti... ~
49 V   |       Prijazen je bil, govoril je s Tino, kakor da bi bila sestra
50 V   |          prsih. Čakala je nedelje s težkim srcem in žalostna
51 V   |  razmišljen, kakor je bil prišel, s svojimi starejšimi sestrami,
52 V   |      senceh, kakor da bi udarjalo s kladevcem. ~... Pomlad je
53 V   |     izpregledale. Prišel je nekoč s sestrami in z njimi je prišlo
54 V   |      sopenje, je vzela Tina molek s stene in je pričela moliti
55 V   |      njenem golem vratu. Snela je s stene malo črno razpelo
56 VI  |     velike sobe z golimi stenami, s štirinajsterimi posteljami.
57 VI  |          in stala sta si nasproti s stisnjenimi pestmi, z očmi
58 VI  |         Vsaka beseda, izgovorjena s hripavim glasom, izbruhnjena
59 VI  |          ko sta si stala nasproti s stisnjenimi pestmi. ~Zgodilo
60 VI  |         duri in je prišel tiho in s strahom tuj gospod. Ni bil
61 VI  | blazinastem stolu in se je igrala s knjigami. ~Zašepetal je
62 VI  |          In tedaj je prihajal oče s tujimi ženskami domov. Nekoč
63 VI  |          oče ji je gledal v obraz s predrznimi očmi, smeh je
64 VI  |         mati; oče je udaril mater s pestjo v obraz, mati mu
65 VI  |     vrnila, sta si stala nasproti s stisnjenimi pestmi, oči
66 VI  |           obema rokama, grizla bi s krepkimi zobmi in bíla s
67 VI  |          s krepkimi zobmi in bíla s pestjo. Dobivala je ob praznikih
68 VI  |           Ali Brigita bi bila šla s tako bogatim gospodom, s
69 VI  |          s tako bogatim gospodom, s tako elegantno damo na bogat
70 VI  |        bled in plašljiv, hodil je s sklonjeno glavo in je govoril
71 VI  |          na tleh. Mati je skočila s postelje, vpila je "Franc!
72 VI  |         udarila, samo pokazala je s prstom proti durim in oče
73 VI  |          časih, šel je preko sobe s sklonjeno glavo, ni se nič
74 VI  |     nosila je doma lepe čeveljčke s pentljo, čipkast predpasnik,
75 VI  |        sta se razgovarjali resno, s šepetajočim glasom. Pripovedovala
76 VI  |          v omari: rdeči čeveljčki s pentljo, čipkasti predpasnik,
77 VII |          ki jih je bilo življenje s trdo pestjo, so odprli trudne
78 VII |     njegov, zato ker so bičani in s trnjem kronani... ~Tako
79 VII |         posteljah, hodijo po sobi s tihimi koraki in nalahko
80 VII |      pisane svečice, ki so gorele s tankimi visokimi plameni.
81 VII | poloblečene in so se razgovarjale s šepetajočim glasom. Ni se
82 VII |          Lojzka jih je pozdravila s prešernim nasmehom. Elegantna
83 VIII|       prišla tudi njena hčerka in s Tončko sta bili kmalu prijateljici.
84 VIII|           poljubljajoč. Spali sta s Tončko skupaj in kadar sta
85 VIII|          Udari še enkrat, Lucija, s to drobno drobčkeno roko!"
86 VIII|          tudi kadar se je smejalo s prešernim in umazanim smehom.
87 VIII|         bila mati sama, je hodila s težkimi koraki po sobi in
88 VIII|          po sobi in je vzdihovala s smešnojokavim glasom: "O,
89 VIII|       mrzlo roko. Šinila je nekoč s prsti preko njegovega obraza
90 VIII|        hiša. Oče je udaril starca s pestjó, zgrabil ga je bil
91 VIII|          vse tiho. Mati je prišla s hitrimi koraki v izbo, sopla
92 VIII|          bi stopala radovoljno in s tresočimi nogami v črni
93 IX  |    smejala v srcu. Od daleč nekod s prihajali ti glasovi, ali
94 IX  |        ustih... In o smrti govore s spoštovanjem in strahom,
95 IX  |          tam in pripovedovale so, s čistim in skrivnostnim veseljem,
96 IX  |          nestrpno bodo bíli konji s kopiti, voznik se bo oziral
97 IX  |          šepetale zvečer, sanjale s široko odprtimi očmi, so