| Table of Contents | Words: Alphabetical - Frequency - Inverse - Length - Statistics | Help | IntraText Library | ||
| Alphabetical [« »] jasnega 1 jasno 2 jaz 30 je 2086 jecajoce 1 jecal 1 jed 1 | Frequency [« »] ----- ----- ----- 2086 je 1350 in 867 se 527 v | Ivan Cankar Potepuh Marko in Kralj Matjaž IntraText - Concordances je |
Part
1 I | pokrižaj se tríkrat!" ~Tako je govoril oče in je umrl, 2 I | Tako je govoril oče in je umrl, Marko pa je ostal 3 I | oče in je umrl, Marko pa je ostal sam. Čisto sam je 4 I | je ostal sam. Čisto sam je ostal; ne matere ni imel 5 I | vsem božjem svetu. ~Marko je pokopal očeta, nato je žaloval 6 I | Marko je pokopal očeta, nato je žaloval ves teden. Ni šel 7 I | ne v gozd; zaklenil se je v hišo in ni govoril z nikomer. 8 I | govoril z nikomer. Sedel je opoldne za mizo in je lomil 9 I | Sedel je opoldne za mizo in je lomil kruh, pa se je ozrl 10 I | in je lomil kruh, pa se je ozrl nenadoma in je poprašal: ~" 11 I | pa se je ozrl nenadoma in je poprašal: ~"Kaj bi danes, 12 I | danes, oče?" ~Očetov stol je bil prazen in odgovora ni 13 I | odgovora ni bilo, Marko pa se je razjokal kakor otrok. Samotna 14 I | razjokal kakor otrok. Samotna je bila izba, tiha, kakor gozd 15 I | gane veter. In njegova duša je bila zmerom bolj samotna. ~ 16 I | zmerom bolj samotna. ~Ko je minilo sedem dni, je pomislil 17 I | Ko je minilo sedem dni, je pomislil Marko: ~"Kaj bi 18 I | ne hudodelec!" ~Ozrl se je skozi okno: jasen pomladanski 19 I | se vozi po nebu! ~"Greh je žalovati ob takem dnevu," 20 I | žalovati ob takem dnevu," je premišljeval Marko."Bog 21 I | pokoj -- ampak sedem dni je minilo in spodobi se, da 22 I | prijatelje na sedmino." ~Tako je Marko storil. Vstal je in 23 I | Tako je Marko storil. Vstal je in je odprl nastežaj okna 24 I | Marko storil. Vstal je in je odprl nastežaj okna in duri. 25 I | nastežaj okna in duri. Izginil je iz hiše mrtvaški duh in 26 I | duh in iz Markovega srca je izginila žalost. ~Napravil 27 I | izginila žalost. ~Napravil je veliko pojedino, bogato 28 I | celo iz sosednjih vasi je povabil znance in sedli 29 I | po imenu in rodu: --"Miza je pogrnjena, na, pij in jej!" ~ 30 I | belega poldneva. ~Od začetka je bila družba tiha, resne 31 I | so bile besede. Kmalu pa je napolnil izbo veseli vinski 32 I | samo še na črnih suknjah se je poznalo žalovanje, v besedah 33 I | več in tudi v srcu ne. ~Ko je izpraznil Marko deseti kozarec 34 I | misli močno omeglile, se mu je zazdelo, da ga je nekdo 35 I | se mu je zazdelo, da ga je nekdo narahlo potrkal po 36 I | se trikrat!" ~Nekoliko se je prestrašil Marko, nato pa 37 I | prestrašil Marko, nato pa je vzdignil polni kozarec. ~" 38 I | omahovaje in so trkali, da je lilo vino na mizo, na tla. ~" 39 I | na tla. ~"Rajnim nebesa," je klical Marko, "nam pa vino!" ~ 40 I | Bučna vinska radost se je razlegla po krčmi, s hripavimi 41 I | vesele pesmi. Toda večer je dolg, še daljša je noč; 42 I | večer je dolg, še daljša je noč; utrudili so se, nekaterim 43 I | so klonile glave in nekdo je v kotu glasno zasmrčal. ~" 44 I | glasno zasmrčal. ~"Kaj?" je zaklical Marko ves jezen." 45 I | vas zato vabil?" ~Poskočil je in je vzel harmoniko in 46 I | vabil?" ~Poskočil je in je vzel harmoniko in jo zagodel. 47 I | so se stoli, stresel se je pod -- hej, črni gostje 48 I | urno polko. ~Tedaj pa se je že svetlikalo skozi okno, 49 I | megle so se vzdigale, dan je prižgal na hribu svetlo 50 I | hribu svetlo luč. ~Prišla je mimo kmetica; na polje je 51 I | je mimo kmetica; na polje je šla. ~"Ljudje nekrščanski, 52 I | svetem jutru!" ~Pokrižala se je in je šla mimo. ~Pa je prišel 53 I | jutru!" ~Pokrižala se je in je šla mimo. ~Pa je prišel 54 I | se je in je šla mimo. ~Pa je prišel mimo kmet; v gozd 55 I | prišel mimo kmet; v gozd je šel. ~"Ob delavniku pijo, 56 I | imeli za praznik!" ~Pljunil je in je šel mimo. ~Dolge so 57 I | praznik!" ~Pljunil je in je šel mimo. ~Dolge so ure 58 I | dolge so v krčmi. Marko se je utrudil in je postavil harmoniko 59 I | Marko se je utrudil in je postavil harmoniko za peč. 60 I | naposled so se stepli. ~"Kaj?" je zaklical Marko. "Ali sem 61 I | so vrgli za njim. ~Marko je prišel domu, sam Bog vedi 62 I | domu, sam Bog vedi kako in je spal do noči in še vso noč 63 I | vso noč do jutra. Ko se je zdramil, ga je bolela glava. 64 I | jutra. Ko se je zdramil, ga je bolela glava. Premišljeval 65 I | bolela glava. Premišljeval je in šele po dolgem premisleku 66 I | po dolgem premisleku se je spomnil, da mu je umrl oče 67 I | premisleku se je spomnil, da mu je umrl oče in da je obhajal 68 I | da mu je umrl oče in da je obhajal sedmino. Lotila 69 I | obhajal sedmino. Lotila se ga je žalost. ~"Tako sem spoštoval 70 I | in tudi ne dolga. Začutil je veliko žejo. ~"Klin se s 71 I | preganja z vinom!" ~Tako je preudarjal in se je vrnil 72 I | Tako je preudarjal in se je vrnil v krčmo. Vrnil se 73 I | vrnil v krčmo. Vrnil se je v krčmo in je pil, dokler 74 I | Vrnil se je v krčmo in je pil, dokler se ni znočilo. ~" 75 I | ni znočilo. ~"Dolgčas nam je ob samem vinu in besedah!" 76 I | samem vinu in besedah!" je zaklical pijan. "Krčmar, 77 I | prinesi karte !" ~Marko je kartal do jutra, nato se 78 I | kartal do jutra, nato se je opotekal domu. Srečal ga 79 I | opotekal domu. Srečal ga je sosed in se ga je ognil. " 80 I | Srečal ga je sosed in se ga je ognil. "Kaj te ni sram lepega 81 I | kako boš žel?" ~Marko pa se je razsrdil v svoji pijanosti. ~" 82 I | kadar bo meni volja!" ~Nato je legel in je spal do večera. ~" 83 I | volja!" ~Nato je legel in je spal do večera. ~"Glej, 84 I | spet sem prespal ves dan!" je zaklical, ko se je zdramil. " 85 I | dan!" je zaklical, ko se je zdramil. "Drugi so na polju, 86 I | jaz spim!" ~Spet se ga je polotila žalost, bila pa 87 I | polotila žalost, bila pa je še manj globoka in še bolj 88 I | nego kdaj poprej. ~Pogledal je skozi okno; mrak je bil 89 I | Pogledal je skozi okno; mrak je bil zunaj, sosedje so se 90 I | polja. ~"Kaj bi zdaj, ko je že mrak?" je pomislil Marko." 91 I | bi zdaj, ko je že mrak?" je pomislil Marko."Zdaj ne 92 I | podnevi pa spal!" ~Marko se je vrnil v krčmo. ~"Prinesi 93 I | karte, krčmar!" ~In Marko je igral vso noč s potepuhi, 94 I | kontrabantarji. ~Ali na svetu je vse minljivo, denar še celo. 95 I | minljivo, denar še celo. Vino je drago, cigan je slepar. ~ 96 I | celo. Vino je drago, cigan je slepar. ~Nekoč si je pomel 97 I | cigan je slepar. ~Nekoč si je pomel oči, ves zaspan in 98 I | oči, ves zaspan in len, in je zavzdihnil iz skesanega 99 I | skesanega srca. ~"Marko, kje je tvoj denar? O krčmar, o 100 I | sredi kesanja in žalosti je začutil žejo in takoj so 101 I | brez denarja? Za koga pa je hranil oče, nosil v mesto 102 I | če ne za sina?" ~In kmalu je uganil. ~"Saj imam tako 103 I | brez denarja?" ~In zraven je še pomislil: ~"Lepo je mesto, 104 I | zraven je še pomislil: ~"Lepo je mesto, veselo življenje 105 I | mesto, veselo življenje je tam! Zakaj bi se malo ne 106 I | malo ne razvedril, ko mi je umrl oče?" ~Ni še ozrl po 107 I | se ni pomenil. Napregel je in je pognal. Podil je po 108 I | pomenil. Napregel je in je pognal. Podil je po cesti, 109 I | Napregel je in je pognal. Podil je po cesti, čez klance, v 110 I | zeleni ravni. Mudilo še mu je pač. Ko je dospel v mesto, 111 I | Mudilo še mu je pač. Ko je dospel v mesto, je stopil 112 I | pač. Ko je dospel v mesto, je stopil takoj in je vzdignil 113 I | mesto, je stopil takoj in je vzdignil denar. Lepi so 114 I | še čisto novi, in Marku je bilo prijetno pri srcu, 115 I | bilo prijetno pri srcu, ko je čutil na prsih debelo listnico. 116 I | debelo listnico. Stopal je po širokih mestnih ulicah 117 I | točijo v mestu!" ~Marko je pokušal in vino mu je bilo 118 I | Marko je pokušal in vino mu je bilo tako pogodi, da je 119 I | je bilo tako pogodi, da je pokušal do večera. ~"Kaj 120 I | se vračal zdaj domu, ko je že noč?" je pomislil. "Pot 121 I | zdaj domu, ko je že noč?" je pomislil. "Pot je slaba 122 I | noč?" je pomislil. "Pot je slaba in razbojnikov je 123 I | je slaba in razbojnikov je veliko na svetu!" ~Ni se 124 I | razbojnikov ne; ampak Marko je šel rad najprvi iz cerkve 125 I | poslednji iz krčme. Dolgčas mu je bilo samemu in tako je sedel 126 I | mu je bilo samemu in tako je sedel med veselo družbo, 127 I | voznike in mešetarje. Takoj se je pobratil z njimi in jih 128 I | pobratil z njimi in jih je napajal; kartali so vso 129 I | kartali so vso noč in vso noč je izgubljal pijani Marko. 130 I | pijani Marko. Zjutraj pa je prešteval bankovce in je 131 I | je prešteval bankovce in je povesil glavo: razleteli 132 I | mešetarji! O sleparski vozniki!" je zavzdihnil Marko in žal 133 I | zavzdihnil Marko in žal mu je bilo lepih, pisanih bankovcev. 134 I | žalosten in potolažil se je kmalu. ~"Ej, ostalo je še 135 I | se je kmalu. ~"Ej, ostalo je še dovolj! Če bi jih snoči 136 I | jokal za njim?" ~Napregel je in žvižgal je veselo, ko 137 I | Napregel je in žvižgal je veselo, ko se je vračal 138 I | žvižgal je veselo, ko se je vračal domov. Listnica res 139 I | prazna ni bila. In dokler je bila v žepu svetla krona, 140 I | dan še celo ne. ~Ustavil je pred hišo in je skočil z 141 I | Ustavil je pred hišo in je skočil z voza, vrgel vajeti 142 I | pa bi že na delo?" ~Tako je mislil. ~Prijazno ga je 143 I | je mislil. ~Prijazno ga je pozdravil krčmar, še bolj 144 I | krčmar, še bolj prijazno ga je pozdravila žejna družba. 145 I | družba. Najbolj vesel pa je bil Marko sam. ~"O domača 146 I | krčma! O domača kapljica!" je zaklical s solzami v očeh 147 I | zaklical s solzami v očeh in je napajal vse potepuhe, ki 148 I | berače in popotnike. Ko se je nagnil večer, je slekel 149 I | Ko se je nagnil večer, je slekel suknjo, zagodel je 150 I | je slekel suknjo, zagodel je na harmoniko in je plesal 151 I | zagodel je na harmoniko in je plesal sam sredi izbe. ~ 152 I | plesal sam sredi izbe. ~Tako je Marko pil in je godel in 153 I | izbe. ~Tako je Marko pil in je godel in plesal vso lepo 154 I | vročega srpana. ~In tedaj se je zgodilo, da je prišel vihar 155 I | tedaj se je zgodilo, da je prišel vihar ob belem dnevu, 156 I | velik in silen; usula se je toča, grozna kakor nikoli, 157 I | kakor nikoli, izlila se je povodenj od črnega neba, 158 I | črnega neba, kakor trstje se je klanjalo drevje in se je 159 I | je klanjalo drevje in se je lomilo. Pa se je zjasnilo 160 I | drevje in se je lomilo. Pa se je zjasnilo nebo, še vse rosno 161 I | zjasnilo nebo, še vse rosno je bilo, kakor objokano. Glej -- 162 I | okleščeno, golo. ~Stopil je Marko v krčmo -- krčma je 163 I | je Marko v krčmo -- krčma je bila prazna. Stopil je na 164 I | krčma je bila prazna. Stopil je na cesto -- cesta je bila 165 I | Stopil je na cesto -- cesta je bila prazna. Dalje je šel 166 I | cesta je bila prazna. Dalje je šel Marko, ves začuden, 167 I | šel Marko, ves začuden, in je prišel na polje. Tam na 168 I | čelo uprto ob pesti. ~Marko je šel dalje in je srečal soseda, 169 I | Marko je šel dalje in je srečal soseda, ki se je 170 I | je srečal soseda, ki se je vračal s polja. ~"Odkod, 171 I | pa mu ni odgovoril. Tiho je šel mimo njega, s povešeno 172 I | kakor od solza. ~Marko se je začudil. ~"Zakaj so ljudje 173 I | tako potrti?" ~Zaslišal je s ceste krik, jok. Prišle 174 I | se usmili!" ~Tedaj pa se je domislil Marko in se je 175 I | je domislil Marko in se je zasmejal veselo. ~"Orali 176 I | sejali, o ljudje; -- kje je zdaj vaša žetev? Jaz nisem 177 I | pokrižale; tudi kmet na njivi ga je slišal in je vzdignil pest. ~" 178 I | na njivi ga je slišal in je vzdignil pest. ~"Ej," je 179 I | je vzdignil pest. ~"Ej," je premišljeval Marko,"dolgočasni 180 I | Tam doli na Hrvaškem, tam je dobro vino in tam so veseli 181 I | veliko premišljeval; napregel je in se je popeljal na Hrvaško. ~ 182 I | premišljeval; napregel je in se je popeljal na Hrvaško. ~Sam 183 I | Hrvaško. ~Sam Bog vedi, kaj je počel tam doli! Potepal 184 I | počel tam doli! Potepal se je pač s pijanci in cigani, 185 I | cigani, popival in kartal, da je bila žalost in sramota. 186 I | žalost in sramota. Najprvo je zapravil ves denar, nato 187 I | zapravil ves denar, nato je prodal voz in konje, naposled 188 I | zasmeh. Usmiljen voznik ga je ošvrknil parkrat pošteno 189 I | pošteno z bičem, kakor se je pač spodobilo, nato pa ga 190 I | pač spodobilo, nato pa ga je naložil kakor vrečo in ga 191 I | naložil kakor vrečo in ga je prepeljal čez mejo, nekrščansko 192 I | nekrščansko pijanega, kakor je bil. ~Na vozu se je streznil 193 I | kakor je bil. ~Na vozu se je streznil Marko. ~"Ali sta 194 I | sta ohromeli, kljuseti?" je zaklical jezno, ko sta stopala 195 I | počasi in previdno. ~Voznik je vzel pipo iz ust, pljunil 196 I | vzel pipo iz ust, pljunil je na cesto in se je okrenil 197 I | pljunil je na cesto in se je okrenil k Marku. ~"O ti 198 I | naj te odložim!" ~Marko se je začudil in se je čudil zmerom 199 I | Marko se je začudil in se je čudil zmerom bolj. Pogledal 200 I | čudil zmerom bolj. Pogledal je konja -- ne, konja nista 201 I | nista njegova! Pogledal je voz -- tudi voz ni njegov! 202 I | tudi voz ni njegov! Mel si je oči vščipnil se je v nos -- 203 I | Mel si je oči vščipnil se je v nos -- ne niso sanje! ~" 204 I | Marko? Kaj si počel?" se je poprašal natihoma in zakljuvalo 205 I | natihoma in zakljuvalo mu je kesanje v srcu. ~Ogledal 206 I | kesanje v srcu. ~Ogledal se je: pobit po rokah, ves blaten, 207 I | Marko! Marko!" ~Polagoma se je domislil na to, na ono. ~" 208 I | in kartali --" ~In kaj se je zgodilo potem, tega Marko 209 I | me ociganili!" ~Voznik se je okrenil. ~"No, človek, povej, 210 I | zavijem na levo!" ~Marko je skočil z voza in je krenil 211 I | Marko je skočil z voza in je krenil na desno. Napol pijan 212 I | krenil na desno. Napol pijan je še bil, glava ga je bolela 213 I | pijan je še bil, glava ga je bolela in zibalo se mu je 214 I | je bolela in zibalo se mu je pred očmi. ~"O Marko! Marko! 215 I | belem dnevu?" ~Za vasjo se je skril pod kozolec in je 216 I | je skril pod kozolec in je čakal noči. ~"Čigav je ta 217 I | in je čakal noči. ~"Čigav je ta kozolec?" si je mislil. ~ 218 I | Čigav je ta kozolec?" si je mislil. ~Tak potepuh je 219 I | je mislil. ~Tak potepuh je bil Marko, da še svojega 220 I | poznal več. ~Kakor tat se je vračal Marko v rodno vas; 221 I | rodno vas; po poljski stezi je šel, za hišami, skrival 222 I | šel, za hišami, skrival se je za plotom, skakal je čez 223 I | se je za plotom, skakal je čez jarke. Prišel je do 224 I | skakal je čez jarke. Prišel je do svoje hiše in je ugledal 225 I | Prišel je do svoje hiše in je ugledal v izbi luč. Ozre 226 I | O tatje, neverniki!" se je razsrdil Marko. ~Toda v 227 I | izbo ni stopil; sram ga je bilo razcapanega, kakor 228 I | bilo razcapanega, kakor je bil. Tiho, po prstih se 229 I | bil. Tiho, po prstih se je plazil po lestvici na podstrešje, 230 I | na podstrešje, zaril se je v seno in je takoj zaspal. ~ 231 I | podstrešje, zaril se je v seno in je takoj zaspal. ~Šele zjutraj 232 I | zaspal. ~Šele zjutraj se je popolnoma zavedel svojih 233 I | nadlog; z obema rokama se je prijel za glavo in je zastokal. ~" 234 I | se je prijel za glavo in je zastokal. ~"Kaj si počel! 235 I | si storil! Sam hudobec te je bil obsedel! Ne denarja 236 I | ne voza, ne konj!" ~Tako je stokal Marko in debele solze 237 I | solze na obrazu, nauxxx je bilo že tudi srce mirno 238 I | Čemu bi zdaj tarnal? Kar je, je! Zdaj je treba začeti 239 I | bi zdaj tarnal? Kar je, je! Zdaj je treba začeti novo 240 I | tarnal? Kar je, je! Zdaj je treba začeti novo življenje. 241 I | začeti novo življenje. Čas je še!" ~Vstal je, šel je v 242 I | življenje. Čas je še!" ~Vstal je, šel je v izbo in se je 243 I | Čas je še!" ~Vstal je, šel je v izbo in se je preoblekel. 244 I | je, šel je v izbo in se je preoblekel. Nato je stopil 245 I | in se je preoblekel. Nato je stopil na prag. ~"Kako lep 246 I | jesenski dan! In pozno popoldne je že, nagiba se sonce na večerno 247 I | stran. Kaj bi zdaj?" ~Komaj je še dobro premislil, ga je 248 I | je še dobro premislil, ga je že premagal izkušnjavec 249 I | izkušnjavec in napotil se je proti krčmi, še sam ni prav 250 I | pivci, lenuhi, in krčmar mu je segel v roko."Kod pa si 251 I | svetu sem bil, po svetu!" je odgovarjal Marko in ni povedal, 252 I | Marko in ni povedal, da je bil zapravil na Hrvaškem 253 I | konje in suknjo. Koga pa je to kaj brigalo? ~In Marko 254 I | to kaj brigalo? ~In Marko je sedel in je pil, pil in 255 I | brigalo? ~In Marko je sedel in je pil, pil in pil, sam Bog 256 I | noči. ~"Kaj bi zdaj?" se je tolažil na tihem. "Če sem 257 I | do prihodnje pomladi, saj je še daleč sodni dan!" ~Tako 258 I | daleč sodni dan!" ~Tako se je tolažil in izgovarjal v 259 I | v svojem srcu in srečen je bil, da je imel pred seboj 260 I | srcu in srečen je bil, da je imel pred seboj še vso dolgo 261 I | mrazovi od severa, zapadel je zgoden sneg. Marko je bil 262 I | zapadel je zgoden sneg. Marko je bil vesel dolgih zimskih 263 I | zimskih večerov. Ušatoril se je v toplo zakurjeni krčmi 264 I | toplo zakurjeni krčmi in je pil in kartal brez nehanja. 265 I | kartal brez nehanja. Prepil je tam celo Sveti večer, vsemu 266 I | svetu v pohujšanje; ko se je napotil k polnočnici, se 267 I | napotil k polnočnici, se je tako opotekal, da je napravil 268 I | se je tako opotekal, da je napravil komaj deset korakov 269 I | komaj deset korakov in se je vrnil v krčmo, ker bi bil 270 I | natanko opolnoči se ga je poslednjikrat polotilo kesanje. 271 I | polotilo kesanje. Sedel je pijan za polito mizo, upiral 272 I | pijan za polito mizo, upiral je glavo v dlani in je dremal. 273 I | upiral je glavo v dlani in je dremal. Tedaj pa se je nenadoma 274 I | in je dremal. Tedaj pa se je nenadoma zdramil in je pogledal 275 I | se je nenadoma zdramil in je pogledal proti durim z velikimi, 276 I | očmi. ~"Kaj stojiš tam?" je zaklical Marko in se je 277 I | je zaklical Marko in se je tresel od strahu. ~Odprle 278 I | se bile duri in na pragu je stal Markov oče v dolgem 279 I | črno kučmo na glavi. Stal je tam in je gledal Marku naravnost 280 I | na glavi. Stal je tam in je gledal Marku naravnost v 281 I | zaprle duri. ~"Krčmar!" je zaklical Marko. "Krčmar, 282 I | zaklical Marko. "Krčmar, kdo je stal pravkar na pragu?" ~" 283 I | se ti sanja, Marko?" se je začudil krčmar. "Nikogar 284 I | pojdi domov!" ~Vzdignil se je Marko in se je napotil domov. 285 I | Vzdignil se je Marko in se je napotil domov. Srce mu je 286 I | je napotil domov. Srce mu je bilo težko in sanjal je 287 I | je bilo težko in sanjal je ponoči hude sanje. Zdelo 288 I | hude sanje. Zdelo se mu je, da roma sam po blatni cesti, 289 I | vse njegovo premoženje je harmonika... ~Ali ko se 290 I | harmonika... ~Ali ko se je zbudil, ni mislil Marko 291 I | urneje v dolino. ~Zapil je Marko vse, kar je imel, 292 I | Zapil je Marko vse, kar je imel, pa se je napotil k 293 I | vse, kar je imel, pa se je napotil k oderuhu in si 294 I | Če imam to lehico, ali če je nimam; dovolj sveta mi še 295 I | sveta mi še ostane!" si je mislil in je veselo popival. ~ 296 I | ostane!" si je mislil in je veselo popival. ~No, šla 297 I | veselo popival. ~No, šla je lehica, pa je šla druga 298 I | No, šla je lehica, pa je šla druga lehica, nato pa 299 I | šla druga lehica, nato pa je šel travnik, za travnikom 300 I | še sam ni več vedel, kaj je njegovega in si tudi skrbi 301 I | ni delal velikih, dokler je bil kozarec pred njim. ~" 302 I | Kesanje sodi starcu; dokler je človek mlad, bodi vesel!" ~ 303 I | bodi vesel!" ~In Marko je bil vesel. Kadar se je naveličal 304 I | Marko je bil vesel. Kadar se je naveličal domače krčme, 305 I | naveličal domače krčme, se je napravil v sosednjo vas 306 I | napravil v sosednjo vas in je tam popival ter napajal 307 I | znance in neznance. Zaslovel je po vsej fari in iz daljnih 308 I | obirali po cigansko. Dobro se je godilo Marku in ni ga bilo 309 I | celo največji sod. ~Prišel je k oderuhu. ~"No, kaj pa 310 I | ti, Marko?" ~Začudil se je Marko neprijaznemu pozdravu. ~" 311 I | Saj imam še hišo?" ~"Nimaš je!" ~Prestrašil se je Marko. ~" 312 I | Nimaš je!" ~Prestrašil se je Marko. ~"Ti si velik pijanec, 313 I | Marko, pa slab računar! Hiša je moja -- prijazna hišica! 314 I | pa Bog s teboj!" ~Tako je odhajal Marko, kakor da 315 I | kdo udaril po glavi. Šel je domov, zgrudil se je na 316 I | Šel je domov, zgrudil se je na posteljo in je gledal 317 I | zgrudil se je na posteljo in je gledal v strop. ~"Kaj se 318 I | mu ni sanjalo. Poizkusil je, da bi premislil vse lepo 319 I | mogle nikamor. ~"Kdaj pa je šlo vse? Kam je šlo? Saj 320 I | Kdaj pa je šlo vse? Kam je šlo? Saj je bilo zemlje 321 I | šlo vse? Kam je šlo? Saj je bilo zemlje veliko; polje, 322 I | prostrani pašniki, gozd -- kje je vse? Ali je mogoče, da bi 323 I | gozd -- kje je vse? Ali je mogoče, da bi bil zapravil 324 I | človek v eni sami zimi in če je še tako dolga? Kam je šlo?" ~ 325 I | če je še tako dolga? Kam je šlo?" ~Ležal je na postelji 326 I | dolga? Kam je šlo?" ~Ležal je na postelji in je stokal; 327 I | Ležal je na postelji in je stokal; premišljeval je 328 I | je stokal; premišljeval je in ni mogel premisliti ničesar. ~" 329 I | rodna hišica! Zmotil se je slepar, ali pa me je ogoljufal 330 I | se je slepar, ali pa me je ogoljufal prav po nekrščansko! 331 I | nekrščansko! O! Lahko me je ogoljufal! Saj še pogledal 332 I | pesti denar!" Razsrdil se je Marko sam nad seboj in se 333 I | Marko sam nad seboj in se je pričel biti s pestjo po 334 I | Marko, potepuh!" ~Vstal je in je begal po hiši kakor 335 I | potepuh!" ~Vstal je in je begal po hiši kakor brez 336 I | kakor brez pameti. ~"To je bila moja hiša! Moj ded 337 I | bila moja hiša! Moj ded je bil rojen v njej in moj 338 I | njej in moj oče; moja zibka je stala tam!" ~V kaščo je 339 I | je stala tam!" ~V kaščo je šel, v skedenj in v hlev. ~" 340 I | skedenj in v hlev. ~"To vse je bilo moje in to vse je bilo 341 I | vse je bilo moje in to vse je bilo polno nekoč. Prazno 342 I | bilo polno nekoč. Prazno je zdaj in pusto -- kakor da 343 I | pravkar mrliča odtod!" ~Šel je dalje, šel je na polje, 344 I | odtod!" ~Šel je dalje, šel je na polje, na travnik. Sonce 345 I | polje, na travnik. Sonce je bilo raztopilo sneg, iz 346 I | raztopilo sneg, iz mokre prsti je poganjala trava. ~"O zemlja, 347 I | bila moja nekoč." ~Marko si je zakril obraz z rokami in 348 I | zakril obraz z rokami in je zajokal. Globoka in grenka 349 I | zajokal. Globoka in grenka je bila takrat bridkost v njegovem 350 I | njegovem srcu. ~No, zardelo je sonce, skrilo se je za daljno 351 I | zardelo je sonce, skrilo se je za daljno goro; hladen mrak 352 I | daljno goro; hladen mrak je zapihal Marku v lice. Vrnil 353 I | zapihal Marku v lice. Vrnil se je v vas s povešeno glavo, 354 I | potrt in truden. Vrnil se je v vas in noge so ga zanesle, 355 I | Nič ni pozdravil; sedel je za mizo čemeren in mrk. ~" 356 I | pijem na upanje!" ~Krčmar je pomežiknil z očmi in je 357 I | je pomežiknil z očmi in je zažvižgal natihoma. ~"Kaj 358 I | Marko? Kaj že?" ~Osorno ga je pogledal Marko. ~"Kaj?" " 359 I | upanje. Kako ne bi!" ~Marko je udaril s pestjo po mizi. ~" 360 I | Seveda bom plačal!" je vzkliknil Marko in je gorel 361 I | je vzkliknil Marko in je gorel v obraz od srda in 362 I | srda in sramu. Natihem pa je premišljeval: "Težko je 363 I | je premišljeval: "Težko je človeku brez denarja! Dokler 364 I | žvenketale v žepu bele kronice, je bil kakor med -- zdaj pa 365 I | praga!" ~In kolikor bolj jo je namakal v vinu, toliko bolj 366 I | v vinu, toliko bolj živa je bila misel: "Naj bo že vse 367 I | misel: "Naj bo že vse kakor je -- samo denarja je treba, 368 I | kakor je -- samo denarja je treba, denarja!" ~Slonel 369 I | treba, denarja!" ~Slonel je za mizo, nikogar ni pogledal, 370 I | videli, so uganili: Konec je z njim, na obrazu se mu 371 I | obrazu se mu pozna! ~Marko pa je premišljeval: ~"Če bi stopil 372 I | k njemu še enkrat? Morda je bil samo slabe volje -- 373 I | slabe volje -- razjezila ga je bila žena, pa se je stresel 374 I | razjezila ga je bila žena, pa se je stresel nad mano! Treba 375 I | stresel nad mano! Treba je, da mi pokaže, koliko sem 376 I | če me ni osleparil! Tako je, še enkrat stopim k njemu!" ~ 377 I | stopim k njemu!" ~In ko je tako sklenil, je bila mahoma 378 I | In ko je tako sklenil, je bila mahoma vsa žalost pri 379 I | vsa žalost pri kraju. Pil je in je pil, drugo jutro pa 380 I | žalost pri kraju. Pil je in je pil, drugo jutro pa se je 381 I | je pil, drugo jutro pa se je napotil k oderuhu. Gledal 382 I | napotil k oderuhu. Gledal je tam pisma, gledal, kaj je 383 I | je tam pisma, gledal, kaj je podpisaval, gledal je in 384 I | kaj je podpisaval, gledal je in računil in je prebledeval 385 I | gledal je in računil in je prebledeval zmerom bolj 386 I | bolj in se tresel. ~"Ali je tako, Marko, ali ni?" ~Nič 387 I | odgovoril Marko, gledal je, pred očmi pa se mu je zibalo. ~" 388 I | gledal je, pred očmi pa se mu je zibalo. ~"Ni res! Ni mogoče!" ~ 389 I | Ni mogoče!" ~Zasmejal se je kramar, oderuh. ~"Glej, 390 I | Marko! Glej in štej!" ~Marko je štel, štel in računil, številke 391 I | plesale pred njim, zdelo se mu je, da se mu smejejo v obraz. ~" 392 I | Kaj bi brez denarja zdaj?" je prosil Marko. "Saj še za 393 I | misli na plačilo!" ~Marko je šel, opotekal se je kakor 394 I | Marko je šel, opotekal se je kakor pijan. ~"Kaj sem zdaj 395 I | pocestni potepuh, ki mu je cesta dom in hrana zrak 396 I | premoženje vbogajme?" ~Pomlad je bila, Marko pa ni mislil, 397 I | tujo korist?" ~In sedel je v krčmo in je pil na upanje 398 I | In sedel je v krčmo in je pil na upanje in je bil 399 I | krčmo in je pil na upanje in je bil vesel, da mu ni bilo 400 I | Kdaj boš pa plačal?" ~Marko je vzkipel. ~"Kaj sem te že 401 I | Tisti, ki vedo !" ~Krčmar je šel in mu ni natočil več, 402 I | natočil več, Marko pa se je napotil domov osramočen 403 I | osramočen in jezen. Prišel je v krčmo drugi dan, o mraku 404 I | poznale druge poti. Dan je bil vroč in Marko je bil 405 I | Dan je bil vroč in Marko je bil žejen. ~"Kaj pa ti, 406 I | si prinesel denarja?" ga je pozdravil krčmar. ~"Upaj 407 I | krčmar. ~"Upaj mi še nocoj!" je odgovoril Marko in je povesil 408 I | je odgovoril Marko in je povesil glavo. ~"Nič več, 409 I | Saj si že zadosti pil, čas je, da začneš delati -- potepaš 410 I | povedal tega prej ?" se je razsrdil Marko. ~Krčmar 411 I | razsrdil Marko. ~Krčmar pa se je zasmejal naglas. ~"Kdor 412 I | svojo pesem. ~Zgodilo se je natanko, kakor je Marko 413 I | Zgodilo se je natanko, kakor je Marko sanjal v hudih sanjah: 414 I | sanjah: vse njegovo bogastvo je bila harmonika. Vzel je 415 I | je bila harmonika. Vzel je harmoniko, še enkrat se 416 I | harmoniko, še enkrat se je ozrl na svojo rodno hišo 417 I | navzgor proti krčmi, nato pa je zažvižgal in se napotil 418 II | II ~Napotil se je Marko v svet in ker je bil 419 II | se je Marko v svet in ker je bil dan lep in topel, ni 420 II | žalosti, ne kesanja. Prostran je svet in življenje je dolgo: 421 II | Prostran je svet in življenje je dolgo: nekje, nekoč, kjerkoli, 422 II | upanja v njem? ~Zagodel si je Marko, da bi mu ne bilo 423 II | bilo dolgčas. Oziral se je po deželi naokrog in čudil 424 II | deželi naokrog in čudil se je, kako zelo so se izpremenile 425 II | ni videl prej, kako lep je gozd, veličasten v svoji 426 II | ognjeni cvetovi. Čudno se je osvobodilo njegovo srce 427 II | njegovo srce in zemlja se je razširila silno na vse štiri 428 II | brezkončnost, zažarela, in nebo je oživelo, zazvonilo nad njo. ~ 429 II | zazvonilo nad njo. ~Marko je godel vesele pesmi in tako 430 II | tako prijetno in lahko mu je bilo, da ni čutil nog. Časih 431 II | da ni čutil nog. Časih je srečal kmeta, kmetico, ljudi 432 II | gledali v tla. Ozrlo se je nanj mrko oko, zaničljivo 433 II | postopač!" ~Marko pa se je zasmejal. ~"Kako sem bil 434 II | krčmar, slepar neverni!" ~Tak je bil Marko, sebi in svojemu 435 II | Marko, kje boš spal? Ko je že hlad in se mrači v dolini. ~ 436 II | Pod kozolcem bom spal, se je namenil Marko; zato so kozolci 437 II | tako daleč od vasi. ~Legel je in je zaspal in smrčal tako 438 II | daleč od vasi. ~Legel je in je zaspal in smrčal tako močno, 439 II | smrčal tako močno, da se je razlegalo v dolino. Župnik 440 II | razlegalo v dolino. Župnik je slonel ob oknu in je prešteval 441 II | Župnik je slonel ob oknu in je prešteval zvezde, ki jih 442 II | prešteval zvezde, ki jih je vžigala na nebu vešča roka 443 II | vešča roka božja; slišal je glas od holma, iz mraku, 444 II | holma, iz mraku, stresel je z glavo in je zaprl okno. ~ 445 II | mraku, stresel je z glavo in je zaprl okno. ~Nenadoma se 446 II | zaprl okno. ~Nenadoma se je Marko zdramil, gledal je 447 II | je Marko zdramil, gledal je v noč s prestrašenimi očmi: 448 II | zvezda, mirna, velika -- zdaj je ugasnila, vzplamenela je 449 II | je ugasnila, vzplamenela je spet; veliki, črni oblaki 450 II | v kozolcu. ~O Marko, to je tvoja postelja. In kakor 451 II | tvoja postelja. In kakor je bilo treba, se je zbudilo 452 II | kakor je bilo treba, se je zbudilo v njegovem srcu 453 II | kučmo na glavi. ~In Marko se je razjokal. ~"Kaj si storil, 454 II | so ga pregnali! O!" ~Klel je Marko in je ihteč zaspal. 455 II | pregnali! O!" ~Klel je Marko in je ihteč zaspal. Jutro je bilo 456 II | in je ihteč zaspal. Jutro je bilo vlažno in hladno, umazano, 457 II | hladno, umazano, cunjasto je bilo nebo. Potrt, ves truden 458 II | nebo. Potrt, ves truden se je napotil Marko v vas. Ubožna 459 II | Marko v vas. Ubožna in pusta je bila vas, okna so gledala 460 II | krmežljave, zlovoljne oči. ~Marko je potisnil klobuk na čelo 461 II | potisnil klobuk na čelo in je stopal z dolgimi koraki 462 II | koraki skozi vas. Krčmarica je stala na pragu. ~"He, Marko!" ~ 463 II | vzemi babo! ~Še niže na nos je potisnil klobuk in se ni 464 II | Lačen sem in tudi žejen," je pomislil Marko pa je postal. ~" 465 II | žejen," je pomislil Marko pa je postal. ~"Kam se ti tako 466 II | svet, v svet, o mati! Mlad je človek, čemu bi čepel za 467 II | Dobro jutro, botra!" ~In je stopil v hišo. Prinesla 468 II | stopil v hišo. Prinesla mu je vina in belega kruha, Marko 469 II | in belega kruha, Marko pa je pomôlil natihoma v zahvalo 470 II | skrbi za popotnike. ~"Kako je doma? Kam si se nameril?" ~" 471 II | drugam, kamor kaže pot. Doma je vse po starem. Toča je pobila, 472 II | Doma je vse po starem. Toča je pobila, da ni ostalo ne 473 II | ostalo ne bilke več, gozd je porušil vihar, kakor da 474 II | z britvijo obril in hiša je pogorela s skednjem in kaščo 475 II | kmalu odnesel veter." ~Marko je pil in ni ga bilo sram hudega 476 II | sram hudega greha. Botra se je pokrižala in je vzdihnila 477 II | Botra se je pokrižala in je vzdihnila globoko. ~"Kaj 478 II | Pa ostanem." ~Položil je harmoniko v kot in je sedel 479 II | Položil je harmoniko v kot in je sedel široko in lagotno, 480 II | vesele misli in vdal se jim je s tako prijetnim občutkom, 481 II | pri svoji krstni botri, ki je poštena ženska, Bog ji povrni 482 II | tam bo lepo." ~Zleknil se je na klopi, sklenil je roke 483 II | se je na klopi, sklenil je roke pod glavo in je gledal 484 II | sklenil je roke pod glavo in je gledal v strop in je bil 485 II | in je gledal v strop in je bil bogat. Na večer je 486 II | je bil bogat. Na večer je prišel gospodar, prišli 487 II | v krčmo kmetje. Gospodar je izpraznil kozarec, nato 488 II | izpraznil kozarec, nato je naslonil komolce na mizo; 489 II | na mizo; prsten, razoran je bil njegov obraz, kakor 490 II | razpokane, nerodovite zemlje. In je pogledal Marku srepo v oči. ~" 491 II | oči. ~"Bog vedi, Marko, če je res, kar pripoveduješ. Zapravil, 492 II | hišo in polje in gozd, pa je ves svet tvoj. No, blagor 493 II | blagor tebi!" ~"Blagor tebi!" je pomislil Marko in se je 494 II | je pomislil Marko in se je spomnil, kako lep je bil 495 II | se je spomnil, kako lep je bil gozd, ko je romal v 496 II | kako lep je bil gozd, ko je romal v njegovi senci, kako 497 II | romal v njegovi senci, kako je žarelo polje v dolini. ~ 498 II | razpokani; siva prst se je držala rok, suknje, las, 499 II | vas, ta pusta, samotna," je pomislil Marko in že mu 500 II | pomislil Marko in že mu je bilo tudi samemu pusto in