Part

 1 I  |           nauxxx je bilo že tudi srce mirno in veselo. ~"Čemu
 2 I  |          in se je napotil domov. Srce mu je bilo težko in sanjal
 3 II |       dela. Čemu bi bilo človeku srce, da ni upanja v njem? ~Zagodel
 4 II |         neskončnem šumenju, tako srce stiskajoč, sladek strah
 5 II |         se je osvobodilo njegovo srce in zemlja se je razširila
 6 II |        in godli in plesali, njih srce je koprnelo. Tako so mi
 7 II |  potrkala misel na njegovo pusto srce: Bilo je; nikoli več ne
 8 II |           tako veselo je še moje srce. Napotim se k njemu; kralj
 9 II |          pot drži, kamor ukazuje srce vajino." ~Zgenilo se je
10 II |        je rezki jutranji hlad, v srce pa je prišla nenadoma sveža
11 II |      njegovih licih, pa se je že srce zasmejalo in misli so se
12 II | krščanski, ki imaš čisto vest in srce brez greha, nikar me ne
13 III|         bremena, ki mu je težilo srce. ~"O Marko, jaz sem velik
14 III|          nikjer ni zadobilo moje srce miru, zato ker je bilo polno
15 III|      kmetje na njegovem polju in srce se mu je smejalo od objesti.
16 III|       Ali paša in njegovo turško srce ni čutilo ne sramu, ne usmiljenja. ~
17 III|         tolažba je prišla v njih srce in mnogo jih je bilo, ki
18 III|    trenutku je prešinila njegovo srce silna ljubezen. ~Ali paša
19 III|         je zapelo takrat njegovo srce. ~-- Kaj si ti, Milena,
20 III|     Milan, kako je žalostno moje srce!  -- Kako veselo je moje
21 III|              Kako veselo je moje srce, o Milena! Nisem si upal
22 III|     kazen. Toda, o Milena, tvoje srce je tako dobrotljivo in usmiljeno,
23 III|       tvojo čisto ljubezen, moje srce pa je zajokalo. Roka daleč
24 III|         daleč ustnice od ustnic, srce umira od koprnenja. Nikoli,
25 III|         milobno, da se je paralo srce človeku, ki jo je slišal.
26 III|           ki bi zacelile ranjeno srce. ~Ali paša se je ustrašil
27 III|        život in strmeli v grudo, srce polno gorja in kesanja. ~
28 III|        se niso genile, ali njeno srce je klicalo, rotilo. ~--
29 III|           kako te pričakuje moje srce, kako koprne moje roke,
30 III|            Tako je klicalo njeno srce in njene oči, vse trudne
31 III|         zahrepenelo mu je pijano srce po čistejši lepoti, po belem
32 IV |     pozdravljen, moj rodni dom! ~Srce se mu je stiskalo od čudne
33 IV |        še bolj se mu je stisnilo srce od čudne žalosti. ~-- Kako,
34 IV |          da vas ni spoznalo moje srce. ~Starki so zakrvavele oči,
35 IV |         Kesanje se trka na prsi, srce koprni po matjaževanju. ~
36 IV |          plahost mu je prešinila srce. ~-- Bog vedi, hudi časi
37 IV |      miloba je napolnila njegovo srce. Tako proseča je bila pesem,
38 IV |      vriskajoča, da se je krčilo srce in je kipelo od veselja
39 IV |       obraz bi mu bil obledel in srce bi mu bilo oledenelo od
40 IV |         in kje; zastrupile so mu srce in sam ni vedel. Tiste pesmi
41 IV |       noč. Mirno je bilo njegovo srce, brez žalosti in brez strahu.
42 IV |      sladke oči svoje ljubice in srce mu je prešinila čudna miloba. ~
43 IV |         njegov. Zato da ti ne bo srce težko in da te ne bo strah.
44 V  |      bilo deležno sladkosti moje srce. Začeli bi se preimenitni
45 V  |         se te nagledam, kakor mi srce želi. Toliko let je že minilo,
46 V  |  Nasmehnil se je in tudi njegovo srce se je nasmehnilo; občutilo
47 V  |  žalosten ta kraj, da se človeku srce stiska, in zakaj je tako
48 V  |         pretesen mi je dom, moje srce je zakoprnelo po tujini. --
49 V  |      trohnobe že tudi na njegovo srce. ~In Marko je počival. Postopal
50 V  |         je imel vsega, kar mu je srce poželelo in česar se je
51 V  |     nimaš vsega dovolj, česar ti srce poželi? Povej mi, kaj želiš,
52 V  |          nič. Obolelo je njegovo srce od velikega koprnenja. Sel
53 V  |        ko je ugledal Marko svoje srce kakor na tleh pred seboj
54 V  |        in lenobe so trudne. Moje srce koprni po veselju, a v veselju
55 V  |        je zgodilo, da je obolelo srce mojemu bratrancu, najmlajšemu
56 V  |          groza je segala v njeno srce, ko je slišala Markove globoke
57 V  |        oči in izkrvavelo bi moje srce!" ~Marko ni slišal njenih
58 V  |          tudi ne, kadar je tvoje srce mirno in brez strahu, ne
59 V  |          že in malodušno njegovo srce; romaj brez cilja in brez
60 V  |          silno je kipelo njegovo srce. ~"Kaj se mudim? Kaj še
61 V  |         in ko je tako bolno moje srce!" ~Stopila je v izbo, vsa
62 V  |     mirno zaspi, da zadobi tvoje srce mir. Zagrnem ti okno, da
63 V  |       tako rado bi darovalo moje srce, pa ni nikogar, da bi užival
64 V  |        pozna usmiljenja koprneče srce. Hitreje so bežali oblaki,
65 VI |   iskanja, nemira željno njegovo srce. Dokler se ni utrudilo:
66 VI |          bilo, k tlom je klonilo srce in tako je zaslišalo malodušno
67 VI |           Daj mi znamenje, da mi srce ne oboli od žalosti in obupa!" ~
68 VI |      bila moja lica in tudi moje srce je bilo že tako leno in
69 VI |     zadnje besede! In ti, neumno srce, si verjelo!"  Marko se
70 VI |          čudno se mu je stisnilo srce. Starec se je bil vzdignil;
71 VI |          kakor ob povzdigovanju. Srce se mu je stisnilo in sam
72 VI |       moje zapeljano, lahkoverno srce? Na desno, na levo, brez
73 VI |     južno stran. Govori, ti moje srce, kam si se bilo namerilo,
74 VI |         licih. ~"Kaj si mi dalo, srce, za mojo poslušnost? Še
75 VI |     potikanje, grenko kesanje. O srce, povrni mi, kar si mi vzelo!" ~
76 VI |         Poihteval je še, njegovo srce pa je bilo že veselo in
77 VI |        zastonj ni hrepenelo moje srce." ~Dospel je pod hrib, do
78 VI |   pričakovanju mu je vztrepetalo srce. ~"Na pragu stojim; kaj
79 VI |     pragu in hlad mu je legel na srce, čuden strah. ~"Tako tiho
80 VI |        se je prestrašil Marko in srce mu je oledenelo. ~"Kralj
81 VI |    nikoli več? Osirotelo bi naše srce, pusto bi bilo, kakor polje
82 VI |       groza je prešinila Markovo srce. ~"Umrl je!" ~Vzdignil se
83 VI |          in zelo mu je trepetalo srce. ~"Umrl je kralj Matjaž!" ~
84 VI |          pojdem z vami, ker moje srce ne pozna več druge poti.
85 VI |          je bilo tako polno moje srce? Spuhtelo je proti nebu
86 VI |   kesanja in žalosti trudno moje srce, sem ostavil topli dom in
87 VI |      poljubila, kakor je ukazalo srce. ~"Saj ti si moje koprnenje,
88 VI |           ker je neumrljivo moje srce in ker je neumrljiva lepota