Part

 1 I  |    slepar. ~Nekoč si je pomel oči, ves zaspan in len, in je
 2 I  |       povešeno glavo, njegove oči pa so bile rdeče kakor od
 3 I  |      voz ni njegov! Mel si je oči vščipnil se je v nos --
 4 II |     so se izpremenile njegove oči. Nikoli ni videl prej, kako
 5 II |    same krmežljave, zlovoljne oči. ~Marko je potisnil klobuk
 6 II |     je pogledal Marku srepo v oči. ~"Bog vedi, Marko, če je
 7 II |     prst ukopane so bile mrke oči. ~"Kakor vas, ta pusta,
 8 II |     imeli vsega zadosti. Moje oči so videle tiste čase; te
 9 II |    videle tiste čase; te moje oči so jih videle." ~Starec
10 II |       zastrte so bile njegove oči. Ni videl gozda, šumeče
11 II |    obraz je bil trd in surov, oči so bile skrite pod težkimi
12 II |        bežeče plasti. Njegove oči so bile spet vesele oči
13 II |       oči so bile spet vesele oči popotnika; odprle so se
14 III|  drugačne čase so videle moje oči. Nosil sem bel ovratnik
15 III|    zaljubljenost srca, od teh oči omamljenega. Če so se uprle
16 III|      obraz in čudežno globoke oči device. Tako močna in koprnenja
17 III|  tisto uro in da so mu palile oči krvave solze. Ali paša je
18 III|   upal povzdigniti pregrešnih oči do tebe, da bi te ne razžalil
19 III|     suh in bled in luč njenih oči je ugašala. Ali paša je
20 III|      se bile ozrle nanj njene oči, nobeden tako srečen, da
21 III|     zaripljen v obraz, drobne oči v tolšči skrite in zakrvavele;
22 III|       je nagovoril. ~-- Odpri oči, Milena, zato da boš videla
23 III|      so gledale njene globoke oči; poslušala je, če se ne
24 III|   klicalo njeno srce in njene oči, vse trudne od solza, so
25 III|         Prvikrat so se odprle oči neveste in v dvorano se
26 IV |   oziral po dolini in njegove oči so bile vse solzne. ~--
27 IV |       jam so pogledale ugasle oči. ~-- Kdo si, tujec, ki prihajaš
28 IV |     se postarali, botra! Moje oči bi vas ne bile spoznale,
29 IV |   srce. ~Starki so zakrvavele oči, zasolzile se niso, izžete
30 IV |   neprijazno so gledale votle oči, zamolkel, brezzvočen je
31 IV |     njih glas. In prestrašene oči popotnikove so videle golo,
32 IV |       sorodnikov. Kakor votle oči iz blatne lobanje so gledala
33 IV |     bil njegov obraz. Njegove oči, prej tako plahe in žalostne,
34 IV |   časi so bili... ~Krčmarjeve oči so se čudno zasvetile, uprle
35 IV |    Popotnik je stisnil pesti, oči so se mu zaiskrile. ~--
36 IV |  postajal med durmi. Iskal je oči, ki bi se zaiskrile svetleje
37 IV |      od bolečine. In našel je oči, ki so se svetile razbojniško,
38 IV | Poslušal bi človek in njegove oči bi ugledale nenadoma silno
39 IV |    glava, okrvavljene, blatne oči iščejo zlati poročni prstan,
40 IV |  plešo, cepec v obraz; izbite oči padajo v blato -- iščejo
41 IV |    svojo mladost in na sladke oči svoje ljubice in srce mu
42 IV |      in kako so objokane moje oči. Glej, zaročili so me neljubljenemu
43 IV |    zakaj so jokale tvoje lepe oči? Kaj nisi slišala moje pesmi
44 IV | spodobi nevesti, odpri vesele oči, z veselimi ustnicami pozdravi
45 IV |        iskale so jo osteklele oči in je niso našle; skozi
46 IV |    človek, velik in črn; črne oči so sijale iz kamenitega
47 IV |      ni bilo; sto grozepolnih oči je strmelo nanj. ~-- Ali
48 IV |  Obraz njegov je bil ves siv, oči so bile široko odprte in
49 IV |  počasnem in lenem curku mimo oči po licih navzdol. Okamenel
50 V  |      z dlanjo je bil zasenčil oči in se ozira proti zlatemu
51 V  | človek; grozepolne so njegove oči, njegov obraz je bled in
52 V  |   nebu. Vstal je, pomel si je oči ter se ozrl začuden. ~"Glej,
53 V  | starec ob palici, zasenčil je oči, kakor da bi se mu bleščalo
54 V  |       in belih zob in veselih oči." ~Starec je gledal in ko
55 V  |   Starka je vzdignila premrle oči in ves se je zasvetil njen
56 V  |      je bele, tresoče roke in oči so se ji zasolzile od radosti. ~"
57 V  |       si dale mnogo opravila, oči so nenadoma oživele in so
58 V  |   mest, da so že zaspane moje oči." ~Obšla ga je bila resnična
59 V  |    nenadoma mu je šinilo mimo oči kakor trenotna svetla senca:
60 V  |  povem zgodbo, ki jokajo moje oči vsako noč ob mislih nanjo.
61 V  |  najmlajši sin, veselje mojih oči." ~Strah je bilo Marka in
62 V  |     Od solza bi oslepele moje oči in izkrvavelo bi moje srce!" ~
63 V  |      prošnje, ne ljubice lepe oči. Lahko mu je in skromno
64 V  |        Zasmej se in zaveži si oči! Pust popotnik je, ki roma
65 V  |    počitek: ležeš in zatisneš oči in se ne zbudiš. Dosegel
66 V  |      roke in obraz.  "Zatisni oči, Marko, mirno zaspi, da
67 V  |   zaspale so trudne, objokane oči. Veter je bil odpahnil okno,
68 V  |     strmele njegove osteklele oči. Tako usmiljene, ljubezni
69 V  |       željne so bile nekoč te oči; tako sladak je bil ta razkopani,
70 VI |   kakor dekle ob prazniku, in oči so se mu zasolzile. ~"Moje
71 VI |     se privadile teme njegove oči in ugledal je visoke, sive
72 VI |       pa se ni ganil. Njegove oči so bile zatisnjene, trde
73 VI |       polne, so se smehljale, oči pa so bile trdno zatisnjene. ~"
74 VI |     tiho so stali, poluzaprte oči so strmele v tla, osorni
75 VI |       je gledal in je strmel; oči so ga bolele in zelo mu
76 VI |     listje. Marko si je pomel oči, vzdignil se je na komolcih.
77 VI |      Marko po godcih. Njegove oči so bile uročene; strmele
78 VI |  Marko je bil ugledal prelepe oči ciganske devojke in je spoznal
79 VI |     mi ne zatisne teh trudnih oči poslednji, tako hudo zaželjeni
80 VI |    poti. Da bi mi že zatisnil oči poslednji počitek!" ~V grenki
81 VI |  otožen, ko sem ugledal tvoje oči? Tvoje oči, tako črne, globoke,
82 VI |      ugledal tvoje oči? Tvoje oči, tako črne, globoke, da
83 VI | zaluči v plamen božja roka. V oči ti bom gledal, ti lepa devojka,
84 VI |      neumrljiva lepota tvojih oči." ~Tisto noč je zagodel