Part

 1 I  |         prišel domu, sam Bog vedi kako in je spal do noči in še
 2 I  |        Marko? Ne orješ, ne seješ, kako boš žel?" ~Marko pa se je
 3 I  |         ni vedel več. ~"O cigani, kako so me ociganili!" ~Voznik
 4 I  |         Nato je stopil na prag. ~"Kako lep jesenski dan! In pozno
 5 I  |       krčmi, še sam ni prav vedel kako. ~"Hej, Marko!" so ga pozdravili
 6 I  |               Velik denar, Marko! Kako boš pa plačal?" ~"Saj imam
 7 I  |           prideš nekoč na upanje. Kako ne bi!" ~Marko je udaril
 8 I  |          Kaj tako govoriš z mano? Kako pa si govoril prej? Zredil
 9 II |           naokrog in čudil se je, kako zelo so se izpremenile njegove
10 II |        oči. Nikoli ni videl prej, kako lep je gozd, veličasten
11 II |        Marko pa se je zasmejal. ~"Kako sem bil bebec v svoji žalosti,
12 II |         noč s prestrašenimi očmi: kako silno okno, v večnost gleda
13 II |          ki skrbi za popotnike. ~"Kako je doma? Kam si se nameril?" ~"
14 II |           Marko in se je spomnil, kako lep je bil gozd, ko je romal
15 II |         je romal v njegovi senci, kako je žarelo polje v dolini. ~
16 II |         bi bil umrl kralj Matjaž. Kako pač, kako bi živel človek,
17 II |           kralj Matjaž. Kako pač, kako bi živel človek, če je umrl
18 II |      verniki. Pa se je zgodilo -- kako pač? Umrl je kralj Matjaž
19 II |           je stal in je gledal. ~"Kako jo sovraži, majko dobrotljivo !
20 II |         In komaj seženj do groba. Kako bi ne bilo v mojem srcu,
21 II |      mraku; Marko se ni zgenil. ~"Kako so že umirale te moje lepe
22 II |        pogumna radost. Gledal je, kako se je belila megla zmerom
23 II |         belila megla zmerom bolj, kako se je že budila, vztrepetavala
24 II |          utihnilo. ~Sam ni vedel, kako se mu je zgodilo: postal
25 II |         zatopil v grenke misli. ~"Kako sem bil nespameten in kako
26 II |        Kako sem bil nespameten in kako nehvaležen! Šel sem po cesti,
27 II |         pij in jej in pripoveduj, kako se ti je godilo!" ~Tako
28 III|          sem imel v izobilici." ~"Kako?" je vzkliknil Marko. ~"
29 III|          nebesa. Poslušaj, Marko, kako se je to zgodilo: Živel
30 III|         mi do spanja. Pripoveduj, kako si bil šel molit na grob
31 III| suženjstva. ~Najbolj čudno pa je, kako se je to zgodilo. Ali paša
32 III|         praznik. Z line je videl, kako so se potili kmetje na njegovem
33 III|         ne vidi moj oče. O Milan, kako je žalostno moje srce!  --
34 III|           žalostno moje srce!  -- Kako veselo je moje srce, o Milena!
35 III|           to prelepo zlato krono. Kako bi ne bil vesel, ko sem
36 III|      združile najine ustnice. ~-- Kako nespametna je tvoja žalost,
37 III|          ustrašil in je pomislil, kako dolgčas bi mu bilo samemu
38 III|         bil neprestano pijan. ~-- Kako neumen sem bil -- je pomislil --
39 III|          lepo Mileno. ~Prišla je, kako pridejo čiste sanje. Belo
40 III|          pa odlašaš! Ko bi vedel, kako te pričakuje moje srce,
41 III|           te pričakuje moje srce, kako koprne moje roke, da te
42 IV |        srce od čudne žalosti. ~-- Kako, da me ne poznaš? Mojega
43 IV |           ko sem bil še paglavec? Kako zelo ste se postarali, botra!
44 IV |             Ali ti povem, Gregor, kako je umrl tvoj oče? ~-- Povejte. ~--
45 IV |   bridkosti, ko skoro sam ne vem, kako se je zgodilo. Bog je hotel.
46 IV |           No, pripoveduj no malo, kako pa je bilo o matjaževanju? ~
47 IV |      kakor slajše hrepenenje. ~-- Kako pa je bilo o matjaževanju? ~
48 IV |       Povej, o sosed, razloži mi, kako je bilo o matjaževanju! ~
49 IV |          jim kratil to koprnenje? Kako bi živeli brez njega? Zdaj
50 IV |        Zdaj še nosijo svoj jarem, kako bi ga nosili, če bi ne bilo
51 IV |           moj godec! Ko bi videl, kako so že vsa bleda in suha
52 IV |        bleda in suha moja lica in kako so objokane moje oči. Glej,
53 V  |      nasičena, odpočita zemlja. ~"Kako pa je bilo s popotnikom?"
54 V  |      nadložen starec ob palici. ~"Kako pa je bilo s popotnikom?" ~
55 V  |         noč in vse lepo jutro. In kako čudne so bile moje sanje. --
56 V  |          dobro se mu je godilo. ~"Kako daleč se je udomil moj ujec!"
57 V  |        Videl je skozi trepalnice, kako se je nagnil čezenj bel,
58 V  |   zavzdihnila globoko. ~"O Marko, kako bi ne bil pust in žalosten
59 V  |       tako po cigansko zatajeno. ~Kako bi se bahal človek s svojim
60 V  |          stoje berači na pragu. A kako bi bil vesel človek svoje
61 V  |        poklicu in z lahko vestjo, kako bi užival v pustinji svojo
62 V  |           Povejte mi, teta Agata, kako se je zgodilo, da je obolelo
63 V  |        poslal, ne izpustim te!" ~"Kako se je zgodilo, teta Agata?
64 V  |            Kaj ne spiš, Marko?" ~"Kako bi spal, teta Agata, ko
65 VI |       mizo in na mehke pernice. ~"Kako grdo si me omamil, kako
66 VI |           Kako grdo si me omamil, kako hudo si me zmotil, ti bledi
67 VI |       poslušati krščanski človek. Kako hudo si me osleparil, ti
68 VI |        Kje si zdaj, moja mladost? Kako sem te užil, kaj si mi rodila?
69 VI |         in drugih pametnih ljudi, kako dobro in prijetno bi se
70 VI |           usmiljenja in blagosti, kako hudo sem te ranil! Do konca
71 VI |         že veselo in utolaženo. ~"Kako nespametno sem tarnal, kako
72 VI |       Kako nespametno sem tarnal, kako veliko krivico sem delal
73 VI |          da pogledam in poprašam, kako se godi kralju Matjažu in
74 VI |        zdramiš in te ni nič sram! Kako boš vodil konja svojemu
75 VI |          kaj ne bi malo pogledal, kako sonce sije? Lepo je zunaj,
76 VI |   prijazno. ~"Pozdravljen, godec! Kako ti je ime in odkod prihajaš." ~"
77 VI |          O lepa ciganska devojka, kako bi ne bil otožen, ko sem