Part

 1 I  |          sedli so za obložene mize tudi ljudje, ki jih ni bil videl
 2 I  |          besedah ga ni bilo več in tudi v srcu ne. ~Ko je izpraznil
 3 I  |          žalost ni bila globoka in tudi ne dolga. Začutil je veliko
 4 I  |        hiši, ni pogledal v hlev in tudi s posli se ni pomenil. Napregel
 5 I  |            bal Marko slabe poti in tudi razbojnikov ne; ampak Marko
 6 I  |         res ni bila več rejena, pa tudi prazna ni bila. In dokler
 7 I  |          besed in so se pokrižale; tudi kmet na njivi ga je slišal
 8 I  |        njegova! Pogledal je voz -- tudi voz ni njegov! Mel si je
 9 I  |          obrazu, nauxxx je bilo že tudi srce mirno in veselo. ~"
10 I  |             kaj je njegovega in si tudi skrbi ni delal velikih,
11 I  |            ni mislil Marko in tako tudi ni pomislil, da ima dno
12 I  |            zemlja, zemljica, mati! Tudi ti si bila moja nekoč." ~
13 II |     stiskajoč, sladek strah budeč. Tudi polja ni videl prej, živega,
14 II |             Marko!"  "Lačen sem in tudi žejen," je pomislil Marko
15 II |      dolini. ~Tiho so pili kmetje; tudi njih obrazi so bili prsteni,
16 II |    pomislil Marko in že mu je bilo tudi samemu pusto in samotno
17 II |           zdihoval in pokašljeval. Tudi hlapec je sanjal, ker ga
18 II |       sovraži, majko dobrotljivo ! Tudi v njegovem srcu je kralj
19 II |           zavzdihnil je globoko. ~"Tudi jaz bi za njim, ampak noge
20 II |             sanjal, zadremal je. ~"Tudi v njegovem srcu je, v koprnenju
21 II |            je iskal; in bel je bil tudi njegov obraz. ~"Glej," je
22 II |            spal. ~"Nič mi ne piše. Tudi jaz bi tja, ker je hudo
23 II |       žalostno. Hudo je starcu. In tudi snaho bi rad videl." ~Marko
24 II |           polje se še ni zdramilo, tudi hribi se še niso prikazali.
25 II |            se ni napotil, in bi ga tudi ne bil našel. Zbogom, starec,
26 II |       zasmilil skesani popotnik. ~"Tudi jaz sem grešnik in dovolj
27 III|            mi jih je Bog poslal in tudi vse tiste, ki me še čakajo
28 III|      siromaka ni bilo med njimi in tudi zadolženi niso bili, celo
29 III|           veliko mizo in čaka. No, tudi temu prerokovanju ni verjel
30 III|            okrutnega moža, tako je tudi prelepa hčerka Ali paše
31 III|   gostoljubni grad, je bil pozabil tudi Ali paša sam, da je treba
32 IV |          krčmar, sosed moj, kaj me tudi vi ne poznate več? Vsaj
33 IV |       cesto, na polje, pod kozolec tudi mene, starca, če se mu ne
34 IV |          tam in pot našega obraza, tudi tisti pot, ki ga še prelijemo
35 IV |           napoti v svet! Ne moreš: tudi popotna palica ni tvoja.
36 IV |           polastil ob mojem spanju tudi moje hiše, mojega polja
37 IV |           sveče ob mrtvaškem odru. Tudi na njegov obraz so sijale
38 IV |             kakor je božja volja. ~Tudi nič hrepenenja ni bilo v
39 IV |            ni doživel take svatbe. Tudi v tebi, oče, tudi v tvojem
40 IV |          svatbe. Tudi v tebi, oče, tudi v tvojem srcu je kljuvalo
41 IV |           nikar nič ne poslavljaj, tudi ne oziraj se ne, kadar prestopiš
42 IV |          Nič ni prosil Ali paša in tudi slišal ni, ko je govoril
43 IV |          Nič ni slišal Ali paša in tudi čutil ni, ko se mu je odprl
44 IV |       legel in je zaspal. Spali so tudi kmetje, ležali so v blatu
45 V  | pozdravljal ga je z veselimi očmi, tudi gozd se je bil že zdavnaj
46 V  |            zaspi v mehki postelji. Tudi belega kruha bi časih rad
47 V  |           bi se preimenitni dnevi, tudi meni bi bila napočila lepa
48 V  |           letih ugledal mladost!" ~Tudi Marko se je začudil. ~"Nič
49 V  |         odprl in je stopil v vežo. Tudi v veži je rastla trava,
50 V  |        zgrbljen je bil njen obraz; tudi njene roke so bile bele
51 V  |          prsih. Nasmehnil se je in tudi njegovo srce se je nasmehnilo;
52 V  |          vaš pozdrav. -- In šel je tudi moj drugi sin in tudi njega
53 V  |           je tudi moj drugi sin in tudi njega nisem videla nikoli
54 V  |           minilo leto in obolel je tudi on; zabledela so mu lica
55 V  |         šel in se je komaj ozrl in tudi njega nisem videla nikoli
56 V  |         plast prahu in trohnobe že tudi na njegovo srce. ~In Marko
57 V  |            ni godilo. ~Ampak kakor tudi se mu je godilo imenitno,
58 V  |            okrogle njegove roke in tudi lica še niso bila čisto
59 V  |            je zajokala. ~"O Marko, tudi ti si obolel, pozna se ti
60 V  |         omamijo lahkovernega srca. Tudi jaz sem ga videla in ves
61 V  |           in že komaj čaka name in tudi cula je že povezana." ~Teta
62 V  |             njenih ran ni videl in tudi pomislil ni nanje. Bledi
63 V  |        kadar je lepa in topla noč, tudi ne, kadar je tvoje srce
64 V  |          bridkosti. -- Izpusti me, tudi meni se že mudi!" ~Vzdramil
65 V  |             že je klicalo zamolklo tudi za goro. ~"Zbogom, teta
66 VI |            so že bila moja lica in tudi moje srce je bilo že tako
67 VI |           in redil pri tebi, kakor tudi je bilo dolgčas, debel in
68 VI |           sonca ni bilo na nebu in tudi oblaka ne, ki bi ga zakrival.
69 VI |         cerkvi pred božjim grobom; tudi tako rjava in bradata sta
70 VI |            trdno zatisnjene. ~"Kaj tudi ti, tudi ti si zaspal?"
71 VI |         zatisnjene. ~"Kaj tudi ti, tudi ti si zaspal?" je vzkliknil
72 VI |           licih in se niso genile, tudi košati sivi brki niso vztrepetali. ~
73 VI |       obraz, bele roke in brado in tudi obadva rdeče oblečena svetlolasa
74 VI |            sedel na kraljevi rami; tudi vranovo perje se je svetilo,
75 VI |           v tolažbo in radost. Saj tudi moje ustnice koprne po tvojih