Part

 1 I  |          oral in nisem sejal, pa me ni strah ne toče, ne slane!" ~
 2 I  |         več. ~"O cigani, kako so me ociganili!" ~Voznik se je
 3 I  |      Zmotil se je slepar, ali pa me je ogoljufal prav po nekrščansko!
 4 I  |         po nekrščansko! O! Lahko me je ogoljufal! Saj še pogledal
 5 I  |         za moj denar, zdaj pa bi me gledal postrani?" ~"Saj
 6 I  |          kakor med -- zdaj pa bi me že skoro podil preko praga!" ~
 7 I  |    dolžan, zato da bom vedel, če me ni osleparil! Tako je, še
 8 I  |         te že kdaj osleparil, da me terjaš?" ~"Kaj bi me sleparil!
 9 I  |          da me terjaš?" ~"Kaj bi me sleparil! Ampak jaz bi le
10 II |      pragu. ~"He, Marko!" ~Pozna me; zlodej vzemi babo! ~Še
11 II |       kralj Matjaž in pognali so me po svetu, še kos kruha mi
12 II |          so mi zavidali, tako so me sovražili in so me pognali
13 II |       tako so me sovražili in so me pognali po svetu, sleparji!" ~
14 II |       zamolklo, zaječalo. ~"Čemu me biješ?" ~Marko je stal in
15 II |        lepe misli! Priklenili so me za roke in noge, zvezali
16 II |         roke in noge, zvezali so me na rokah in nogah, še geniti
17 II |        cesti, lačen popotnik, pa me pozdravi poštena ženska,
18 II |    ženska, dobrotljiva botra. In me povabi v hišo in mi prinese
19 II |        in srce brez greha, nikar me ne ogovarjaj, mene grešnika,
20 II |         mi, o Marko, in ne kolni me nikar!" ~Marko se je začudil. ~
21 III|     poslal in tudi vse tiste, ki me še čakajo v prihodnosti.
22 III|          ubog in razcapan, da bi me še cigani ne marali v družbo;
23 III|      ponoči zdramil, kakor da bi me bil kdo po imenu poklical. ~
24 III|          poklical. ~Gregor!  Kdo me pozna v teh žalostnih krajih,
25 III|         da je moj oče umrl in da me je klical ob smrtni uri.
26 III|            Kaj si ti, Milena, ki me kličeš s tako sladkim glasom? ~
27 III|          tej lenobni uri. Spomni me jutri pred obedom. ~Utrudile
28 III|          srca? Glej, zaročili so me možu neljubljenemu ti pa
29 III|     klečim pred teboj. Ne zavrzi me! ~Sklonila se je usmiljeno
30 IV |           Hej, kam, Matijec, kaj me ne poznaš več? ~Kmet ga
31 IV |      čudne žalosti. ~-- Kako, da me ne poznaš? Mojega očeta
32 IV |     prestrašil. ~-- O botra, kaj me ne poznate več? Postojte
33 IV | življenja trudna. ~-- Botra, kaj me niste držali pri krstu v
34 IV |         O krčmar, sosed moj, kaj me tudi vi ne poznate več?
35 IV |        prag. ~-- Hej, sosed, kaj me ne poznaš več? Zelo si se
36 IV |       kozarec močnega vina. Tako me je upijanil dodobrega in
37 IV |      siromak na cesti. In oropal me je v tihi noči, snel mi
38 IV |        prsta in uhane iz ušes in me je slekel do nagega. Krščanski
39 IV |           Krščanski razbojnik bi me bil ostavil na cesti, da
40 IV |  senožeti in, ko sem se zdramil, me je uklenil še samega ter
41 IV |         je uklenil še samega ter me vteknil v hlev med živino,
42 IV |          Jaz pa vas vprašam: kaj me učite? Povejte mi: kaj je
43 IV |      moje oči. Glej, zaročili so me neljubljenemu možu, debelemu
44 V  |         in žlahtnega vina. Da bi me že pozdravil na pragu moj
45 V  |             O cigan, kaj tako si me ociganil? Glej, zdaj bi
46 V  |    veseli ujec moj, pozdravil bi me in bi me pogostil in napojil,
47 V  |       moj, pozdravil bi me in bi me pogostil in napojil, kakor
48 V  |          celo oženil. Tako pa si me ociganil, o cigan, da stojim
49 V  |        tresle. ~"Teta Agata, kaj me ne poznate več?" ~Iztegnila
50 V  |       prijazno in ljubeznivo ste me sprejeli, popotnika. Ampak
51 V  |         najmlajši sin. Ogovarjal me je in mi je nudil roko." ~
52 V  |        imam na izbiro: ne zapode me od nobenega praga; pijače
53 V  |        svoje roke po meni, da bi me prižela na prsi za zmerom!
54 V  |          v bridkosti. -- Izpusti me, tudi meni se že mudi!" ~
55 V  |          in ker je mrzla noč. Že me kliče za goro; zbogom!" ~
56 VI |          pernice. ~"Kako grdo si me omamil, kako hudo si me
57 VI |          me omamil, kako hudo si me zmotil, ti bledi gost! Tako
58 VI |   krščanski človek. Kako hudo si me osleparil, ti prešerni veter,
59 VI |        kakor kamen iz grede! Kam me je vodilo moje zapeljano,
60 VI |           takrat si se skrilo in me nisi poznalo več. Da te
61 VI |       pipo v ustih in sosedje bi me spoštljivo pozdravljali.
62 VI |         se še oženil, izbrali bi me za župana, ker sem Marko,
63 VI |       pipo v ustih in sosedje bi me spoštljivo pozdravljali.
64 VI |          je kakor iz kamna. ~"Ni me slišal," je pomislil Marko, "
65 VI |          po tej tihi dvorani, da me je bilo samega strah. Trdno
66 VI |   vojščak, kaj sem ti storil, da me ne ogovoriš? Kaj se nisi
67 VI |    sladkem spanju, ampak Bog sam me je poslal, nevrednega poslanca
68 VI |         Zakaj bi umrl, Marko, če me imaš rad? Poljubi me rajši
69 VI |          če me imaš rad? Poljubi me rajši in objemi, nama obema
70 VI |     živel večno življenje." ~"Še me poljubi, moj lepi godec,