Part

 1 I  |       jej!" ~Pa so pili in jedli do pozne noči, do svetega jutra,
 2 I  |          in jedli do pozne noči, do svetega jutra, do belega
 3 I  |          noči, do svetega jutra, do belega poldneva. ~Od začetka
 4 I  |            Dolge so ure od jutra do poldneva, dolge so v krčmi.
 5 I  |         Bog vedi kako in je spal do noči in še vso noč do jutra.
 6 I  |       spal do noči in še vso noč do jutra. Ko se je zdramil,
 7 I  |        karte !" ~Marko je kartal do jutra, nato se je opotekal
 8 I  |         Nato je legel in je spal do večera. ~"Glej, že spet
 9 I  |       tako pogodi, da je pokušal do večera. ~"Kaj bi se vračal
10 I  |       lepo pomlad in vse poletje do vročega srpana. ~In tedaj
11 I  |          je čez jarke. Prišel je do svoje hiše in je ugledal
12 I  |        pil in pil, sam Bog vedi, do pozne noči. ~"Kaj bi zdaj?"
13 I  |       pokoriti jeseni? Počakajmo do prihodnje pomladi, saj je
14 II |       gledal, da mi nisi pomagal do življenja, o krčmar, slepar
15 II |    cesarje in je zakraljeval vse do morja. Konec je bil vseh
16 II |    cesarje in bo zakraljeval vse do morja. In tedaj se povrnejo
17 II |          zvečer, spal bi, sanjal do smrti. Tam sedi gospodar:
18 II |         tresejo, komaj seženj je do groba. V Ameriko bi." ~Poslušal
19 II |       jaz sem star, komaj seženj do groba." ~In se je preleknil
20 II |        njegovem. In komaj seženj do groba. Kako bi ne bilo v
21 II |      temi in je padel, prišel je do vrat. Ob vratih se je zibala
22 II |          V senu je ležal hlapec, do pasu odet s suknjo. Prsi
23 II |      tako od rojstva in bo ležal do groba. Nikoli se ni napotil,
24 II | Zabliskalo se je silno od vzhoda do zahoda in kakor v belem
25 III|        ob palici stoji, sključen do pasu, ves nadložen. Kakor
26 III|        Ali spiš, Marko?" ~"Ni mi do spanja. Pripoveduj, kako
27 III|      besedami. Hodil bi od jutra do večera, pa bi ne obhodil
28 III|         je grela v soncu od zore do mraka in se je razgledavala
29 III| razbojnik! Docela jih je oropal, do nagega jih je slekel, pa
30 III|        cerkev je bila spet polna do vrat, kmetje so klečali
31 III|          mu je segel pogled, vse do sončne megle na obzorju
32 III|       povzdigniti pregrešnih oči do tebe, da bi te ne razžalil
33 III|       menila vso dolgo noč skoro do svetle zarje in sta se domenila.
34 III|      Tako so pili in se veselili do zore, ki je čudno krvava,
35 IV |        ob palici, život upognjen do pasu, v roki črn molek,
36 IV |      roki črn molek, ki je visel do tal. Siv in razgreben je
37 IV |       hotela je dalje ob palici, do pasu upognjena, življenja
38 IV |        njegovem srcu. ~Dospel je do krčme in je skoro ni več
39 IV |     starca, če se mu ne poklonim do pasu ter se ne odkrijem
40 IV |          pasu ter se ne odkrijem do črne zemlje. Tvoj oče je
41 IV |       polje Ali paševo, delal je do mraka, o mraku pa je legel
42 IV |         Popotnik je nagnil glavo do mize in zakril obraz z rokami. ~--
43 IV |          je oropal in nas slekel do nagega; nato pa smo se zdramili
44 IV |          pot, ki ga še prelijemo do smrti. Samo duše nam ni
45 IV |          iz ušes in me je slekel do nagega. Krščanski razbojnik
46 IV |         med živino, da mu služim do smrti. -- Jaz pa vas vprašam:
47 IV |      starodavnimi časi od dežele do dežele in ki so prihajale
48 IV |         glasile, ukanje od holma do holma; od holma do holma
49 IV |         holma do holma; od holma do holma rdeči plameni in silen
50 IV |         prepregel nebo od izhoda do zahoda. In ko je zasijala
51 IV |     razgaljena trupla; od trupla do trupla so hodili biriči
52 IV |             Ubogi, debeli baron! Do gozda sem slišal njegove
53 IV |       obraza, glava mu je segala do stropa. ~-- Pozdravljen,
54 IV |          je ostalo, je naše, vse do poročnega prstana na tvoji
55 IV |          po njivi. Tako so spali do večera. Zvečer pa so prišli
56 V  |         na holmu, rdeč in visok, do neba segajoč. Iz plamena,
57 V  |        sladka, kakor da bi ležal do vrata v mirni topli vodi.
58 V  |      napotil. Po kolenih sem šla do praga za njim in sem prosila,
59 V  |      drsala za njim, brezsrčnim, do praga: "Ostani, mojega srca
60 V  |          preko doline, od izhoda do zahoda so segale njegove
61 VI |     resnične, temveč zlagane vse do zadnje besede! In ti, neumno
62 VI |          v klanec in je priromal do koče, samotno viseče na
63 VI |       Starec se je bil vzdignil; do pasu mu je klonil život,
64 VI |     klonil je globoko; dospel je do razora, do prve brazde in
65 VI |    globoko; dospel je do razora, do prve brazde in se je zgrudil
66 VI |          kako hudo sem te ranil! Do konca dni bi se bil hranil
67 VI |      srce." ~Dospel je pod hrib, do pasa s košatimi, svetlimi
68 VI |       Povej mi, katera veža drži do njegove izbe in če je nocoj
69 VI |          skozi gozd in je dospel do lepe zelene jase. Sredi
70 VI |        plesali in so bili veseli do konca dni.~ ~