Part

 1 I  |          in se ga je ognil. "Kaj te ni sram lepega dneva, Marko?
 2 I  |       zato da bom vedel, kje naj te odložim!" ~Marko se je začudil
 3 I  |       Kaj si storil! Sam hudobec te je bil obsedel! Ne denarja
 4 I  |          si se klatil, Marko, da te ni bilo tako dolgo na izpregled?" ~"
 5 I  |      Marko je vzkipel. ~"Kaj sem te že kdaj osleparil, da me
 6 II |        oči so videle tiste čase; te moje oči so jih videle." ~
 7 II |        se vračal iz krčme in sem te pozdravljal? Nikoli te ni
 8 II |       sem te pozdravljal? Nikoli te ni oskrunil pot od mojega
 9 II |    svetlo polje v dolini? Nikoli te ni ranil moj plug, izžemal
10 II |     zgenil. ~"Kako so že umirale te moje lepe misli! Priklenili
11 II |          je velik. O Marko, čaka te še veliko veselja!" ~Mislil
12 II |        ne tvoj. Odpočij si in če te je volja, mi potoži svojo
13 III|    Milena! ~-- Stopi v senco, da te ne vidi moj oče. O Milan,
14 III|    pregrešnih oči do tebe, da bi te ne razžalil s svojo ljubeznijo.
15 III| neštevilni gostje iz vseh gradov te prostrane dežele in iz mnogih
16 III|   vprašam, čemu si prišel in kaj te je privedlo v ta moj samotni
17 III|      Pavel, ki delaš pesmi in ki te spravi pod mizo kozarec
18 III|       odlašaš! Ko bi vedel, kako te pričakuje moje srce, kako
19 III|        kako koprne moje roke, da te sprejmejo, objamejo. Pridi,
20 IV |           o rodna zemlja, ki sem te premalo ljubil; pozdravljen,
21 IV |        neprijazno. ~-- Ne poznam te; hodi zbogom! ~Popotnik
22 IV |      petdeset let. Kakšna žalost te je doletela in kakšna nadloga
23 IV |       doletela in kakšna nadloga te je tako hudo potrla? ~--
24 IV |          zakleti kraj? Ne poznam te. ~In hotela je dalje ob
25 IV |  popotnika in so vpraševala: Kam te je zanesla pot, predrzni
26 IV |          ti popisaval po pravici te reči. Celo tvoj rajni oče,
27 IV |         omahuj. Sam kralj Matjaž te je poslal, da kaznuješ hudodelca,
28 IV |         zemljica, prišel sem, da te odrešim! ~In je legel in
29 IV |    jedila, ki bodo nocoj polnila te gosposke želodce? Čigavo
30 IV |        ti ne bo srce težko in da te ne bo strah. Zdaj pa se
31 IV |         za to obloženo mizo, med te vesele svate? Hranil in
32 V  |         in razbojnik, vendar sem te vesel in lep je nate spomin
33 V  |         ki je gledal od daleč na te žalostne kraje, je bil ves
34 V  |        ljubeznivi, in daj, da se te nagledam, kakor mi srce
35 V  |   radosti. ~"O blagor mi, da sem te ugledala pred smrtjo; sam
36 V  |          Marko, stopi v izbo, da te nahranim in napojim in da
37 V  |         mu je godilo. ~"Tako sem te vesela, Marko! Odkod prihajaš?
38 V  |          zapirala za njim. ~"Bog te je poslal, o Marko, v tolažbo
39 V  |         se ti na obrazu. Ali Bog te mi je poslal, ne izpustim
40 V  |        mi je poslal, ne izpustim te!" ~"Kako se je zgodilo,
41 V  |        na posteljo. ~"Marko, kaj te ni nič sram? Tako lepa,
42 V  |       Ostani, Marko, ne izpustim te! Od solza bi oslepele moje
43 V  |       njegov, ti ga vodiš, kamor te vodi. -- Kam te vodi? Kam
44 V  |     vodiš, kamor te vodi. -- Kam te vodi? Kam se je namerila
45 V  |         v polusanjah. ~"Zdaj sem te spoznal; pogledal sem ti
46 V  |   pogledal sem ti v obraz in sem te spoznal. Ti zemlja, zemljica,
47 V  |          zemljica, majka, ki sem te ostavil nekoč z veselim
48 V  |          Matjaža! -- Spoznal sem te, ko sem ugledal tvoj razorani,
49 V  |          in nikogar ne bo, da bi te tolažil v bridkosti. --
50 V  |        je oblekel. ~"Ne izpustim te!" je zavzdihnila teta Agata
51 V  |     edini, poslednji! Ostani, da te pojim in hranim in ti postiljam
52 V  |   darovanja željne so bile nekoč te oči; tako sladak je bil
53 V  |  zapuščeni obraz, tako so kipele te usahle prsi. Mrtvec je ležal
54 VI |          upajoč, blodeč in nisem te našel. Daj mi znamenje,
55 VI |           moja mladost? Kako sem te užil, kaj si mi rodila?
56 VI |         sem ti vse zaupal in sem te ubogal, kakor si ukazovalo!" ~
57 VI |          me nisi poznalo več. Da te nisem poslušal, da sem se
58 VI |          blagosti, kako hudo sem te ranil! Do konca dni bi se
59 VI |          strani. ~"Ne zameri, da te motim v dolgem sladkem spanju.
60 VI |          let in se ne zdramiš in te ni nič sram! Kako boš vodil
61 VI |   gospodu, kralju Matjažu, kadar te pozove?" ~Oprodove ustnice
62 VI |      kralj Matjaž, odrešenik, da te motim v prijetnem spanju.
63 VI |        ob mislih nate. Ne vidimo te, ne vemo, ne odkod da prideš,
64 VI |      vedeli, saj ni treba, da bi te videli. Dobro nam je, da
65 VI |      nevrednem dosežena. Kje sem te iskal, in tako blizu si